Juliana Assangea še najmanj 14 dni ne bodo izročili Švedski

Britansko vrhovno sodišče je odločilo o pritožbi ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assangea na sklep o izročitvi Švedski. Sodniki so jo zavrnili in s tem še bolj odprli pot za njegovo izročitev.

Assangeova odvetnica Dinah Rose pa je nato sodišče prosila za ponovno odprtje primera na podlagi tega, da je večina sodnikov odločitev sprejela na osnovi, ki na obravnavah ni bila omenjena. 

Sodišče je odvetnikom obrambe odobrilo 14 dni časa za vložitev pisne zahteve za ponovno odprtje primera. Da je odobrilo zahtevo, je sicer zelo nenavadno. Sodišče je ob tem sporočilo, da postopkov za izročitev tako ne bo mogoče začeti do najmanj 13. junija.

Assange tako še ni izčrpal vseh pravnih možnosti v Veliki Britaniji. Če pa sodišče ne bo odobrilo zahteve za odprtje primere, pa mu preostane le še, da se obrne na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu.

Predsednik vrhovnega sodišča je v uvodu sicer povedal, da je Assangeev primer vzbudil precej pozornosti, da pa današnja odločitev nima nič opraviti z vsebino obtožb, ampak samim postopkom izročitve, na spornost katerega se je skliceval Assange, zato je predstavil kratko zgodovino evropskega sistema aretacij in izročitev, po katerem državi, ki izročitev zahteva, državi obtoženca ni treba dokazovati upravičenosti takšne zahteve.

Povedal je tudi, da lahko v francoščini izraz sodna avtoriteta pomeni tudi javnega tožilca, to je izraz, ki ga uporablja veliko držav, zato je po njegovem mnenju zahteva za Assangeevo izročitev izpolnjena pravilno.

Assangeeva ekipa je po drugi strani trdila, da evropski zaporni nalog, ki ga je izdal švedski tožilec, ni veljaven, ker ga ni izdala prava uradna oseba, švedsko tožilstvo pa se je sklicevalo na to, da javni tožilec zaporni nalog podpiše v večini evropskih držav, saj se njihov pravosodni sistem razlikuje od britanskega, v katerem nalog izda pristojno sodišče.

Ustanovitelja WikiLeaksa so v Veliki Britaniji prijeli decembra 2010 na podlagi evropskega zapornega naloga, ki ga je izdala Švedska. Na Švedskem ga namreč želijo zaslišati zaradi obtožb dveh žensk o treh spolnih napadih in posilstvu, ki naj bi jih zagrešil v Stockholmu.

Assange, ki je po rodu iz Avstralije, ostro zavrača obtožbe in trdi, da so bili spolni odnosi z obema sporazumni. Po njegovem mnenju so obtožbe na njegov račun politično vzpodbujene in povezane z objavami na WikiLeaksu.

Britansko pravosodje je zeleno luč za njegov odhod na Švedsko prižgalo 24. februarja 2011, nakar se je Assange obrnil na britansko vrhovno sodišče, ki je obravnavo njegove pritožbe začelo 1. februarja letos.

Assange je pred meseci sicer povzročil pravi vihar z objavo ameriških diplomatskih depeš na spletni strani WikiLeaks. Te med drugim razkrivajo podrobnosti ameriške vojne proti terorizmu, odnose med velesilami in pikantne podrobnosti o posameznih politikih. Zato se Assange tudi boji, da bi ga Švedska izročila ZDA, pri čemer bi tam lahko odgovarjal zaradi spornih objav WikiLeaksa.