Na današnji dan, 20. novembra leta 1945, se je v mestu Nürnberg začelo prvo sojenje vrhovnim nacističnim voditeljem, imenovano 'proces proti največjim vojnim zločincem'. Pred Mednarodni vojaški tribunal, ki so ga sestavljali štirje sodniki iz Velike Britanije, Sovjetske zveze, ZDA in Francije, je stopilo 24 zajetih nacističnih voditeljev zaradi vojnih zločinov, storjenih v času druge svetovne vojne, med drugim tudi zločinov proti človeštvu in vojne agresije. Vsi obtoženi so se izrekli za nedolžne.
Britanski predsednik tribunala Geoffrey Lawrence je sojenje odprl z besedami, da gre za "edinstveno sojenje v pravni zgodovini sveta in je izjemnega pomena za milijone ljudi po vsem svetu". Celotni dan je nato zapolnilo branje obtožnice na 24.000 straneh v štirih različnih jezikih.
Sojenje je trajalo do 1. oktobra 1946, ko je bilo dvanajst voditeljev obsojenih na smrt z obešanjem, med njimi rajhsmaršal Hermann Göring, notranji minister Wilhelm Frick, šef notranje policije SD Ernst Kaltenbrunner, ideolog Alfred Rosenberg, rednik časopisa Der Sturmer ter frankovski vodja Julius Streicher, general Alfred Jodl, zunanji minister Joachim von Ribbentrop. Martin Bormann je bil prav tako obsojen na smrt, a v odsotnosti.
Göring je dan pred načrtovano usmrtitvijo storil samomor s cianidom. 16. oktobra so bili preostali obsojeni voditelji obešeni.
Trije obtoženi so prejeli dosmrtne zaporne kazni, štirje pa med deset in dvajset let zapora. Trije obtoženi so bili oproščeni.
Že mesece pred tem so se začeli pogovori o tem, kako kaznovati nacistične voditelje po krvavi drugi svetovni vojni. Medtem ko je britanska vlada želela voditelje usmrtiti oziroma ustreliti, po tem ko so bili ti zajeti, so Združene države Amerike in Sovjetska zveza vztrajali pri sojenju. 8. avgusta je bil tako vzpostavljen Mednarodni vojaški tribunal.
S terminom Nürnberški procesi imenujemo vrsto sodnih procesov proti najvidnejšim članom Trejtega rajha po drugi svetovni vojni. Procesi so trajali vse od 14. novembra leta 1945 do leta 1949, sodili pa so vojnim zločincem druge vojne v Nürmberški palači pravice. Obtožnice so prvič v zgodovini mednarodnega prava omenile genocid oziroma "iztrebljanje rasnih in nacionalnih skupin civilnega prebivalstva na določenih okupiranih ozemljih, z namenom uničenja določene rase, nacionalnih, rasnih ali verskih skupin, zlasti Judov, Poljakov, Romov in drugih".
KOMENTARJI (14)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.