Po preštetih 459.029 glasov z 99,97 odstotka volišč je največ, 23,47 odstotka ali 101.688, dobila NSi. Sledi ji skupna lista LDS in DeSUS z 21,93 odstotka ali 95.001 glas, na tretjem pa je lista SDS s 17,68 odstotka glasov ali 76.596. Za ZLSD je volilo 61.388 volivk in volivcev ali 14,17 odstotka. Po neuradnih podatkih naj bi se tako v Evropski parlament iz Slovenije uvrstili poslanci le s štirih list od trinajstih, kolikor se jih je potegovalo za skupno sedem poslanskih sedežev v Evropskem parlamentu.
Po dve poslanski mesti naj bi dobile tri liste, in sicer NSi, skupna lista LDS-DeSUS in lista SDS, eno mesto pa ZLSD. Po neuradnih podatkih so možni izvoljeni poslanci Alojz Peterle in Ljudmila Novak (oba NSi), Jelko Kacin in Mojca Drčar-Murko (oba lista LDS in DeSUS), Mihael Brejc in Romana Jordan Cizelj (oba SDS) in Borut Pahor (ZLSD). Slednjemu so mesto v 732-članskem Evropskem parlamentu volivke in volivci zagotovili s preferenčnimi glasovi.
Ostale liste v Evropskem parlamentu naj ne bi imele svojega predstavnika. Omenjenim štirim listam, ki naj bi imele svoje poslance, po številu prejetih glasov sledi SLS, ki jo je volilo 8,44 odstotka volivk in volivcev, SNS je svoj glas zaupalo 5,04 odstotka volivcev, Slovenija je naša (SJN) je prejela 4,13 odstotka, lista strank SMS in Zeleni 2,29 odstotka, Glas žensk Slovenije (GŽS) 1,2 odstotka, Stranka ekoloških gibanj (SEG) 0,59 odstotka, Nacionalna stranka dela (NSD) 0,46 odstotka, Stranka slovenskega naroda (SSN) 0,32 odstotka in Demokratska stranka Slovenije (DS) 0,28 odstotka glasov volivk in volivcev. Od preštetih 459.029 glasovnic je bilo neveljavnih 25.830 glasovnic.
Zelo slaba volilna udeležba evropskih volitev
Po neuradnih delnih izidih je bila volilna udeležba 28,34-odstotna, volilo je 459.253 volivk in volivcev od skupno 1,62 milijona volilnih upravičencev. Med osmimi volilnimi enotami po Sloveniji je imela najvišjo udeležbo volilna enota Lj-Center, kjer je svoj glas oddalo dobrih 197.500 volivcev, kar je 31 odstotkov in pol. Med volilni okraji pa prednjači Ribnica, tam se je na volišče odpravilo 41 odstotkov volivk in volivcev.
Komu so volivci namenili največ preferenčnih glasov?
Na prvem mestu je Lojze Peterle, ki je od slabih 102 tisoč glasov dobil kar nekaj manj kot 79000 preferenčnih, kar je dobrih 77 odstotkov, medtem ko je druga na listi Nove Slovenije Ljudmila Novak po teh glasovih šele na 74. mestu od 91-ih. V Evropski parlament je tako prišla zaradi pozicije na listi.
Podobno se je zgodilo tudi liberalnim in slovenskim demokratom. Jelku Kacinu je preferenčni glas namenilo dobrih 55000 tistih, ki so volili listo Liberalne demokracije in Desusa, Mojca Drčar Murko pa je listi prinesla le 5600 preferenčnih glasov.
Miha Brejc je z nekaj manj kot 46 000 preferenčnimi glasovi na tretjem mestu, medtem ko je Romana Jordan Cizelj z 2120 šele 56.
Povsem nasprotno pa se je zgodilo v Združeni listi. Kljub temu, da je bil Borut Pahor šele 7. na listi kandidatov, so ga volivci z nekaj več kot 27 tisoč glasovi izvolili v Evropski parlament. Zanimiv je še podatek, da so vse ženske kandidatke skupaj dobile le 41548 glasov. Kar je le 12 odstotkov vseh preferenčnih glasov.
Uspeh Nove Slovenije kazale že vzporedne volitve
Že vzporedne volitve, ki jih je za POP TV izpeljala Mediana, in ki so natančno pokazale, kateri poslanci so izbrani za odhod v Bruselj, so nakazovale tudi velik uspeh Nove Slovenije z Lojzetom Peterletom na čelu. Poleg tega, da so Slovenci očitno volili osebnosti, sta tako za včerajšnje volitve pomembni dve značilnosti: nizka udeležba in poraz vladajočih strank, največje presenečenje pa je, da je Nova Slovenija sama porazila dve stranki skupaj: Liberalno demokracijo in Desus.
Prednost je Nova Slovenija dobila v štirih regijah: na Gorenjskem, kjer je liberalne demokrate porazila z največjim naskokom - 29 odstotkov glasov so jim namenili. V Postojni so volili Združeno listo oziroma Boruta Pahorja, vendar pa je tudi tu liberalne demokrate premagala Nova Slovenija z Lojzetom Peterletom. Tudi Ljubljančani so volili Novo Slovenijo - v centru s precejšnjim naskokom nad liberalnimi demokrati, podobno velik naskok beleži Nova Slovenija tudi v Bežigrajski četrti.
V ostalih štirih regijah so sicer zmagali liberalni demokrati, vendar z manjšo prednostjo, kot jo je Nova Slovenija dobila v doslej omenjenih področjih: na Celjskem so torej liberalni demokrati dobili največ glasov, sta pa Nova Slovenija in SDS skupaj, podobno kot na državni ravni, pustili svoje levosredinske nasprotnike daleč za seboj, podobno tudi na Dolenjskem, kjer so Liberalni demokraciji sicer najbolj naklonjeni - tu je zanje glasovalo 26 odstotkov volivcev. Novi Sloveniji pa so najmanj naklonjeni na Mariborskem, kjer so dobili le 18,5 odstotka glasov, tako da jih je prehitela tudi SDS, najmočnejša pa je bila LDS. Na Ptujskem pa je Nova Slovenija tik za LDS, tretjeuvrščeni SDS pa sledi SLS, ki je le v tem okraju dobila relativno dober rezultat - zanjo je glasovalo 14 odstotkov volivcev.
Kaj pomenijo rezultati za jesenske parlamentarne volitve?
Po prepričanju mnogih so rezultati pokazatelj, da se lahko zgodi, da bo desnosredinska opcija tako uspešna tudi jeseni. Zmagovalna Nova Slovenija je prepričana, da evropske volitve odražajo velike premike v slovenskem političnem prostoru, ki se bodo odrazili tudi na državnozborskih volitvah, v Liberalni demokraciji pa menijo, da te volitve ne napovedujejo spremembe ravnotežja moči.
Na volitvah poslancev v Evropski parlament so sodelovali praktično isti politiki kot na volitvah leta 2000. Takrat je Liberalna demokracija skupaj z DeSUS-om zbrala več kot 40 odstotkov, medtem ko je Nova Slovenija dobila manj kot 9 odstotkov glasov, je povedal publicist dr. Bernard Nežmah.
Nežmah dodaja, da se je zgodilo prvič po letu 1990, da je LDS izgubila volitve. Verjetno predvsem zaradi konfliktne politike. Zadnjega referenduma se namreč nista udeležila celo predsednika države in liberalne demokracije. Če so torej po mnenju politike neke odločitve ljudstva nepomembne, jih lahko volivci vzamejo zares.
"Nobena izmed političnih strank ni na prvo mesto postavila najmočnejših politikov. Sami so pokazali, da niso to najbolj pomembne volitve. Tako, da je bil odgovor publike povsem racionalen," še meni Nežmah. Kakšna bo politična jesen in ali bo resnično vroča, bo znano šele po parlamentarnih volitvah v začetku letošnjega oktobra.
