Na ponedeljkovem srečanju med ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, luksemburškim zunanjim ministrom Jeanom Asselbornom, evropsko komisarko za zunanje odnose Benito Ferrero-Waldner in unijinim zunanjepolitičnim predstavnikom Javierjem Solano je bil dosežen končni dogovor o besedilu glede časovnega načrta o vzpostavitvi štirih prostorov. Gre za sodelovanje med stranema na področju gospodarstva, pri vprašanjih v zvezi s svobodo, varnostjo in pravosodjem, v zunanji politiki ter na področju znanosti, raziskovanja, izobraževanja in kulture.
Rusko zunanje ministrstvo je v izjavi za javnost še sporočilo, da bo časovni načrt objavljen potem, ko bodo dokument na vrhu sprejeli evropski in ruski predstavniki. Poleg že omenjenih evropsko stran na srečanju zastopajo še predsedujoči EU, luksemburški premier Jean-Claude Juncker, predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in evropski komisar za trgovino Peter Mandelson. Rusko stran sicer vodi ruski predsednik Vladimir Putin.
Danes sprejeti dogovor, ki naj bi pomenil novo poglavje v odnosih med stranema, med drugim zajema varnostna, gospodarska in humanitarna vprašanja, z njim pa naj bi EU in Rusija spodbudili sodelovanje na področjih, kot so promet, energetika in reševanje regionalnih sporov, prav tako pa naj bi tudi harmonizirali pravne standarde in spodbujali trgovino ter naložbe. Tako bo očitno izpolnjen osrednji cilj današnjega srečanja, kljub temu pa ostaja nerešenih še precej vprašanj.
Malo je namreč verjetno, da bi strani dosegli tudi dogovor o poenostavitvi viznega režima. EU je pripravljena poenostaviti postopek pridobivanja vstopnih vizumov za nekatere skupine ruskih državljanov, vendar pa v zameno zahteva sklenitev sporazuma o vračanju oseb. Z njim naj bi se Rusija zavezala, da bo sprejemala ruske državljane, ki so v EU prišli nezakonito, pa tudi prebežnike iz tretjih držav, ki so v unijo prišli preko ruskega ozemlja. Slednje pa je za Moskvo nesprejemljivo. Strani naj bi se sicer danes zavezali k nadaljnjim pogajanjem.
Prav tako odprto ostaja vprašanje pristojbin, ki jih morajo plačevati evropske letalske družbe za prelete svojih letal preko Sibirije.
Med pogovori se seveda niso mogli izogniti sporom med Rusijo in baltskimi državami, članicami Evropske unije. Litva, Latvija in Estonija namreč od Rusije zahtevajo opravičilo za petdesetletno sovjetsko zasedbo.
Ruski predsednik Putin je zahteve še enkrat zavrnil, Latviji in Estoniji pa je še sporočil, da za še vedno nepodpisan sporazum o meji ni odgovorna njegova država. "Pripravljeni smo podpisati sporazum o mejah z Latvijo in Estonijo," je dejal Putin. "Upamo, da ga ne bodo spremljale idiotske – kar se tiče njihove vsebine – teritorialne zahteve." To se nanaša predvsem na Latvijo. Riga namreč od Moskve zahteva vrnitev dela ozemlja, ki je bilo do druge svetovne vojne del Latvije. "Pripravljeni smo čakati, dokler ne bodo naši kolegi, ki so si izmislili te fantazije, dovolj zreli za pravo delo in bodo res pripravljeni na podpis teh dokumentov," je latvijskim politikom sporočil ruski predsednik.
Prav nesporazumi z baltsko trojico bi lahko ogrozili danes dobre odnose z Rusijo in Evropsko unijo.
