Novinarka časopisa New York Times Judith Miller je v sredo na zveznem sodišču v Washingtonu znova zavrnila izdajo svojega vira, ki ji je razkril tajno identiteto agentke CIA Valerie Wilson. Zaradi tega so jo odpeljali v zapor, kjer bo ostala vsaj do oktobra, ko poteče mandat veliki poroti posebnega tožilca Patricka Fitzgeralda. Novinar revije Time, Matt Cooper, pa je ostal na prostosti, ker je v zadnjem trenutku privolil v sodelovanje s tožilcem.
Cooper je zveznemu sodniku Thomasu Hoganu povedal, da ga je njegov vir odrešil zaveze zaupnosti in mu povedal, da lahko njegovo ime razkrije veliki poroti. Še v torek je bil pripravljen, da gre tudi on v zapor, čeprav je revija Time tožilcu predala vse njegove zapiske in informacije o omenjenem primeru, ker je Fitzgerald vztrajal pri svojem osebnem pričanju.
Millerjeva je na drugi strani sodniku povedala, da ima prav, ker jo pošilja v zapor, vendar pa je zavezana k zaščiti svojih virov in čeprav takšnih obljub o varovanju identitete ne daje zlahka, pa jih mora spoštovati, potem ko jih da.
"Če novinarji virom ne bodo mogli jamčiti zaupnosti, potem novinarji ne bodo mogli delovati in ne bo svobode tiska. Pravica do državljanske neposlušnosti temelji na osebni vesti, je temeljni del našega sistema in je bila spoštovana skozi našo zgodovino," je v izjavi sporočila Millerjeva.
Pogumna in načelna odločitev Millerjeve
Izvršni urednik Millerjeve Bill Keller je dejal, da je bila njena odločitev pogumna in načelna. Izdajatelj časopisa Arthur Sulzberger mlajši pa je sporočil, da so trenutki, ko večje dobro za demokracijo zahteva dejanja iz prepričanja.
Sodnik Hogan, ki je Millerjevo skupaj s Cooperjem že lani obsodil na 18 mesecev zapora, vendar izvršitev kazni zadržal do konca prizivov, je dejal, da jo morajo poslati v zapor kot primer drugim, ki bi prav tako zavračali izdajo vira. Hogan upa, da jo bo zapor hitro spametoval. Tožilec Fitzgerald pa je dejal, da si ne morejo privoščiti, da bi novinarji sami odločali o tem, ali bodo razkrili vire, ker te pravice menda nima nihče v ZDA.
Millerjeva za razliko od Cooperja sploh ni pisala o agentki CIA Valerie Wilson z dekliškim priimkom Plame. Primer v katerem se spopadajo pravica novinarjev do zaščite vira in dolžnost vlade, da razišče zločin, je sicer še precej nejasen. Fitzgerald namreč šele preiskuje, če je sploh prišlo do kaznivega dejanja. Zakon iz leta 1982 zavestno in namerno izdajo identitete tajnih agentov opredeljuje, kot kaznivo dejanje.