Sejo Varnostnega sveta Združenih narodov na ministrski ravni je sklicala Francija kot predsedujoča v januarju, na njej pa so sprejeli novo resolucijo proti terorizmu. Medtem ko so se vsi govorniki strinjali s potrebo po nadaljnjem sodelovanju v boju proti terorizmu, pa je po pričakovanju prišlo do razhajanj v pogledih na reševanje iraške krize.
Inšpektorji ZN za nadzor orožja v Iraku so 53. dan inšpekcij, obiskali najmanj sedem sumljivih objektov, je sporočilo iraško ministrstvo za informiranje. Inšpektorji so med drugim obiskali tovarno Al-Mutasem in objekt Amirija v Faludži, 70 kilometrov zahodno od Bagdada. Tja se je odpravila skupina strokovnjakov za balistiko. Ekipa kemikov je obiskala kraj Al-Kaka, južno od Bagdada.
Skupina biologov pa je obiskala kmetijsko srednjo šolo in center za kmetijske raziskave Abu Garib, zahodno od Bagdada, in vojaški kompleks Al Tadži. Proti jedrski centrali v Tuvajti, južno od Bagdada, se je odpravila skupina IAEA. Ena ekipa se je odpravila tudi v Basro, drugo največje iraško mesto na jugu države, ni pa znano, katere objekte je tam obiskala. Še ena skupina je obiskala tovarno mavca v Mosulu, tretjem največjem iraškem mestu na severu Iraka.
Mohamed El Baradej: potrebujemo še nekaj mesecev
Kot je v Atenah dejal Mohamed El Baradej, direktor Mednarodne agencij za jedrsko energijo (IAEA), potrebujejo inšpektorji v Iraku še nekaj mesecev. “Da zaključimo naše delo, potrebujemo še kar nekaj mesecev, in to bom 27. jaunarja sporočil Varnostnemu svetu,” je dejal El Baradej.
Generalni direktor IAEA pa je v ponedeljek zvečer v Atenah izrazil optimizem, da se je vojni v Iraku mogoče izogniti. A za zdaj po njegovem mnenju še ni dovolj dokazov, da Irak resnično sodeluje. "Ne pravimo, da je Irak kriv. A za zdaj še ni dovolj dokazov, da bi lahko VS ZN dejali, da lahko poglavje Iraka zapremo," je po srečanju z grškim zunanjim ministrom, katerega država trenutno predseduje EU, Georgeom Papandreuom, dejal El Baradej. "Kar bova skupaj z Blixom povedala VS ZN, je, da smo še sredi poteka inšpekcij in da še nismo dosegli cilja," je še poudaril.
Grški zunanji minister Papandreu pa je ocenil, da dogovor, ki sta ga z iraškimi predstavniki v ponedeljek sklenila Blix in El Baradej, predstavlja "pozitivno sporočilo", čeprav bi bilo še vedno potrebno večje sodelovanje z iraške strani. Papandreu je tudi priznal, da je ambicija grškega predsedovanja, da v uniji oblikuje skupno stališče EU o iraškem vprašanju, problematična.
Powell: Združeni narodi morajo biti odločni
Ameriški državni sekretar Colin Powell je večino svojega govora namenil opozarjanju naj se ne ustrašijo obveznosti, ki jih imajo do Iraka, ker gre tam za režim, ki tepta človekove pravice in zbira orožje za množično uničevanje. Izrazil je upanje, da vojna ne bo potrebna, vendar če Irak ne bo izpolnil svojih obveznosti, mednarodna skupnost ne sme oklevati zaradi teže odločitve, je menil. Opozoril je še, da bi bilo orožje za množično uničevanje v rokah teroristov nevarno za ves svet.
Powell je kasneje novinarjem povedal, da se Irak očitno še vedno ne zaveda resnosti položaja, v katerem se je znašel.
Številne kritike pripravam na napad
Powell je kolegom v VS izkazal dolžno spoštovanje in pozorno poslušal vseh 14 govorov, čeprav je slišal tudi izjave, ki mu niso bile všeč.
Med njimi so bile besede nemškega zunanjega ministra Joschke Fischerja, ki je v govoru posebej opozoril na nevarnost morebitnega vojaškega napada na Irak. Fischer je zagotovil, da bo Nemčija še naprej odločno sodelovala v vojni proti terorističnim organizacijam, kot je Al Kaida, vendar opozoril, da je poleg policije in vojske potrebno uporabiti tudi druga sredstva, kot je dialog med državami, zmanjševanje revščine, pomoč pri izobraževanju, preprečevanje kriz in podobno.
Za Fischerja ni nobenega dvoma, da je režim iraškega predsednika Sadama Huseina brutalen, vendar pa bi bile posledice vojne nepredvidljive in tvegane za položaj na Bližnjem vzhodu in za uspešnost vojne proti terorizmu po svetu. Zaradi tega je Nemčija proti vojni, je še dejal Fischer.
Iraku se je posebej posvetil še britanski zunanji minister Jack Straw, ki je že pred začetkom zasedanja dejal, da se Iraku čas izteka. Straw je glede nepovezanosti zapletov s Severno Korejo in Iraka zavzel popolnoma enako stališe kot administracija Georgea Busha. Glede Severne Koreje je položaj moč rešiti po diplomatski poti, medtem ko Irak izziva že 12 let.
Kitajski zunanji minister Tang Jiaxuan je pred nastopom dejal novinarjem, da 27. januar ne pomeni konec inšpekcij, ampak nov začetek. Inšpektorjem v Iraku je treba dati čas, ker svoje delo doslej dobro opravljajo. Glede severnokorejske krize pa je brez dlake na jeziku diplomatsko namignil, da jo je treba rešiti z bilateralnimi pogajanji med Washingtonom in Pjongjangom.
Francoski zunanji minister Dominique de Villepin je že med pogovorom z generalnim sekretarjem ZN Kofijem Annanom dejal, da Francija vojne proti Iraku ne bo podprla, če ne bo na voljo jasnih dokazov o iraških kršitvah resolucije 1441, s katero je VS 8. novembra lani, po štirih letih omogočil obnovo mednarodnih inšpekcij.
Turčija bo sodelovala v napadu
ZDA tudi pritiskajo na Turčijo, naj ameriškim silam dovoli uporabo svojih oporišč za morebitno severno fronto, ki bi se odprla ob napadu na Irak. Vodja turške vladajoče stranke AKP Recep Tayyip Erdogan pa je posvaril pred razširitvijo boja proti terorizmu na Irak. "Diplomatsko si prizadevamo za izogib vojni v Iraku," je še povedal.
Kot poroča ameriški časnik The New York Times je Turčija pristala, da bo ZDA dovolila uporabo svojih oporišč za napad na Irak, da pa jim ne bo omogočila toliko sodelovanja kot bi si Bela hiša želela. Kot je dejal turški zunanji minister Yasar Yakis, bo njihova vojska pripravila načrt po katerem bi dovolili prehod le toliko ameriškim vojaškim enotam, ki bodo iraške vojaške sile lahko zadržale na severu Iraka, da bi ostale sile lahko napadle Bagdad z juga.
Po eni inačici načrta bodo Američani lahko iz Turčije napadli Irak s 15 tisoč vojaki. Turške oblasti so sicer omejene z nasprotovanjem turškega ljudstva, ki nasprotuje napadu na Irak.
ZDA nadaljujejo z odpošiljanjem svojih vojakov v Perzijski zaliv. Po poročilih medijev naj naj bi tja kmalu odpotovalo 37.000 vojakov, med njimi bo kar 12.500 pripadnikov 4. pehotne divizije iz oporišča Fort Hood v Teksasu, ki je opremljena z najmodernejšimi bojnimi tanki.
Yakis je tudi napovedal, da bo v četrtek v Carigradu potekal regionalni vrh, ki bo posvečen iraški krizi. Na vrhunskem srečanju naj bi sodelovali zunanji ministri Turčije, Sirije, Egipta, Savdske Arabije, Jordanije in Egipta. Iraške sosede se bojijo, da bi se lahko razmere v že tako nemirni regiji še poslabšale, če bi ZDA napadle Irak.
Savdski zunanji minister Saud al-Fajsal in egiptovski predsednik Hosni Mubarak, ki sta se sestala v Kairu, pa sta zatrdila, da bo srečanje o Iraku, ki bo v četrtek v Carigradu, posvečeno temu, kako se izogniti vojni na območju, in ne, kako doseči odhod Sadama Huseina z oblasti.
Blair bi povezuje Irak z Al Kaido, britansko ljudstvo proti enostranskemu napadu
Britanski premier Tony Blair pa je v britanskem parlamentu izjavil, da so tajne službe dokazale obstoj povezav med pripadniki teroristične mreže Al Kaide in osebami v Iraku. Pri tem je sicer poudaril, da ne trdi, da obstajajo dokazi o povezavah med pripadniki Al Kaide in iraškim režimom. A trditi, da ni nobene povezave med Al Kaido in Irakom, bi bilo prav tako napačno, je še povedal Blair. Britanski premier je sicer tudi menil, da je terorističen napad skupine, kot je Al Kaida, v Veliki Britaniji "neizogiben".
Dve britanski javnomnenjski raziskavi pa sta pokazali, da večina Britancev nasprotuje vojni v Iraku brez podpore ZN. V raziskavi, ki jo je objavil časnik The Guardian, se je proti enostranskemu posredovanju ZDA in Velike Britanije v Iraku izreklo 81 odstotkov od 1002 vprašanih. V drugi raziskavi, ki jo je objavila britanska tiskovna agencija PA, pa se je proti temu izreklo 77 odstotkov od 955 vprašanih.
Rusija pa se še vedno zavzema za mirno rešitev krize. Kot je po vrnitvi iz New Yorka dejal zunanji minister Igor Ivanov, možnosti za politično rešitev krize še zdaleč niso izčrpane. Dodal je, da bi enostranski vojaški poseg zgolj oslabil enotnost mednarodne skupnosti. Kakih 80 poslancev ruske dume pa je podpisalo peticijo, v kateri so se izrekli proti posredovanju v Iraku pod ameriškim poveljstvom. Podpisovanje peticije je organizirala poslanska skupina ruske Komunistične stranke.
