V Kataloniji so se skupine protestnikov, opremljene s transparenti in zastavami, podale na ulice in zahtevale nujno osvoboditev na več mestih. Blokirali so tudi prometne in železniške povezave, kar predvsem v Barceloni povzroča prometne zastoje.
Glede na navedbe lokalnega urada za promet so ljudje blokirali ceste na več kot 60 mestih v pokrajini, vključno z večjimi avtocestami, kot sta tista, ki povezuje Francijo s Katalonijo in nato s Španijo, in tista, ki povezuje Barcelono z Madridom.
Na železniški postaji v Gironi je denimo več sto protestnikov prebilo policijsko zaporo in na železniških tirih preprečilo nadaljnji promet. V Barceloni so protestniki z ogromnimi transparenti zaprli najmanj en predor, v kraju Sitges pa so na avtocesti razobesili napise ter celo postavili ležalnike in mize z igralnimi ploščami za šah, medtem ko so nastajale dolge kolone avtomobilov.
Do zgodnjega popoldneva so se sicer razmere po navedbah španskega notranjega ministrstva v veliki meri umirile in ostalo je le še šest blokad.
K stavki je pozval neodvisnosti naklonjeni sindikat CSC, da bi protestiral proti negotovosti na področju delovnih mest in odloku osrednje vlade v Madridu, ki je v luči napetega dogajanja podjetjem olajšal selitev sedeža iz Katalonije. Podpirata jo tudi obe civilni združenji, ki si prizadevata za odcepitev, Katalonski narodni kongres (ANC) in Omnium Cultural. Obe terjata zlasti izpustitev svojih priprtih voditeljev Jordija Sancheza in Jordija Cuixarta. Sodeluje tudi sindikat uslužbencev katalonskega javnega šolstva, zato bodo najvrjetneje prizadete tudi šole.
Stavke po drugi strani nista podprla osrednja španska sindikata CCOO in UGT, je pa prizadela tudi šole, saj je v njej sodeloval sindikat uslužbencev katalonskega javnega šolstva. Prav v šolstvu je bil odziv na poziv k stavki po navedbah španskega notranjega ministrstva največji, 31,5-odstoten, medtem ko naj bi bil v ostalih sektorjih "minimalen".
V Barceloni naj bi pozivu k stavki sledilo manj ljudi kot med splošno stavko 3. oktobra, ki je potekala v znak protesta po policijskem nasilju med glasovanjem o neodvisnosti. Odprte so tako trgovine kot kavarne, podzemna železnica pa obratuje v 85 odstotkih.
Prav tako je bila danes odprta večina turističnih znamenitosti, čeprav so protestniki med drugim blokirali dostop do množično obiskane Bazilike svete Družine (Sagrada Familia).
V napetem obdobju po prevzemu neposrednega nadzora v Kataloniji s strani Madrida pa je bila današnja stavka tudi močno politično obarvana. Podprli sta jo obe civilni združenji, ki si prizadevata za odcepitev, Katalonski narodni kongres (ANC) in Omnium Cultural. Obe terjata zlasti izpustitev svojih priprtih voditeljev Jordija Sancheza in Jordija Cuixarta.
Skupine protestnikov s transparenti in zastavami so zahtevale njuno osvoboditev na več mestih, kjer so tudi blokirali prometne povezave. Pred poslopjem regionalnega parlamenta v Barceloni je poleg tega potekal protest, na katerem se je zbralo več tisoč zagovornikov neodvisnosti. Nekateri so nosili transparente z napisi "To ni pravica, to je diktatura".
Michel: Vsak evropski državljan mora odgovarjati za svoja dejanja
"Politična kriza je v Španiji in ne v Belgiji", je v govoru pred poslanci zatrdil belgijski premier Charles Michel. Zavrnil je ocene, da se je njegova vlada znašla v krizi, potem ko se je odstavljeni katalonski predsednik Carles Puigdemont s še štirimi ministri 30. oktobra zatekel v Belgijo. Puigdemontova prisotnost v Belgiji "stvar sodišč in ne vlade", je še dodal in ob tem zatrdil, da bo poskrbel, "da ne bo nobenega vmešavanja v neodvisnost sodišč", in poudaril še, da "mora vsak evropski državljan odgovarjati za svoja dejanja".
Zaradi zapleta s Puigdemontom bi se znova lahko zaostrile napetosti med flamsko in valonsko skupnostjo v Belgiji oziroma med njunimi politiki. Flamski nacionalisti iz stranke N-VA, ki je del vladne koalicije, so namreč naklonjeni Puigdemontu v njegovi bitki z vlado v Madridu. Michel je zato že pozval ministre iz N-VA k zadržanosti.
Špansko ustavno sodišče uradno razveljavilo deklaracijo o samostojnosti Katalonije
Špansko ustavno sodišče je medtem danes uradno razveljavilo deklaracijo o samostojnosti Katalonije, ki jo je 27. oktobra sprejel katalonski parlament. Odločitev ustavnega sodišča je bila pričakovana, saj je sodišče v začetku meseca že začasno razveljavilo omenjeno deklaracijo.
Špansko ustavno sodišče je razsodilo, da je bila katalonska deklaracija o samostojnosti "neustavna in neveljavna".
Le nekaj ur po glasovanju v katalonskem parlamentu, kjer so deklaracijo sprejeli z 70 glasovi za in desetimi proti, poslanci treh parlamentarnih strank pa se glasovanja niso udeležili, je španska vlada razpustila katalonski parlament in odstavila katalonsko regionalno vlado. Razpisala je tudi nove regionalne volitve v Kataloniji, ki bodo 21. decembra.
Španski zunanji minister Alfonso Dastis je medtem danes za BBC dejal, da v Španiji razmišljajo o ustavnih spremembah, ki bi v prihodnosti španskim regijam dovoljevale referendum o samostojnosti. Dodal je, da bi lahko pripravili vsedržavno glasovanje na to temo. Tako bi o morebitni samostojnosti regij odločali na referendumu na celotnem območju Španije.
Kot je še dejal Dastis, so v parlamentu ustanovili odbor, ki se bo ukvarjala z morebitnimi ustavnimi spremembami, s katerimi bi lahko bolje odgovorili na prizadevanja nekaterih Kataloncev.
"Priznavamo, da obstajajo politične razmere, ki jih je potrebno nasloviti, a v vsakem primeru je potrebno, da če bo odločitev sprejeta, bo to morala biti odločitev vseh Špancev," je še dejal. Izrazil je tudi obžalovanje zaradi nasilja na referendumu o samostojnosti Katalonije minuli mesec, a hkrati ocenil, da ni prišlo do prekomerne uporabe sile.
KOMENTARJI (37)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.