Domnevno zaradi pljučne oblike antraksa pa je zbolela novinarka, ki je poročala iz kongresa. Če bodo testi pozitivni, bo to 29 oseba, ki naj bi bila bakteriji izpostavljena v kongresu, in prva, ki je razvila simptome bolezni. Za antraksom je zbolel tudi drugi zaposleni pri časniku New York Times. Poštni delavec naj bi se okužil z istim pismom, ki je okužilo tudi pomočnico urednika.
Ameriške oblasti pa so tri tedne po prvem smrtnem primeru zaradi vraničnega prisada priznale napako. Najvišji zdravnik v zdravstveni službi v ZDA David Satcher je izjavil, da bi morali učinkoviteje ukrepati. Satcher in drugi predstavniki ameriške administracije so prvič javno priznali, da so ob začetku primerov okužb z bakterijami vraničnega prisada vedeli premalo o vsej zadevi. "Gre za popolnoma novo zadevo. Bojim se, da gre za napad in da napada nismo v celoti dojeli," je dejal Satcher. Direktor ameriške pošte John Potter pa je v sredo prebivalce pozval k izredno previdnemu ravnanju s poštnimi pošiljkami, zavrnil pa je možnost, da bi v celoti zaustavili poštni promet. ZDA pa so se z nemško farmacevtsko družbo Bayer dogovorile, da bo zavitek antibiotikov proti antraksu namesto 1,77 dolarja stal le 95 centov.
Za pljučno obliko bolezni sta v ponedeljek umrla dva poštarja, 13 se jih zdravi, skupno pa jih ima simptome bolezni 20. Sicer vseh 10.000 poštarjev v Washingtonu od torka preventivno jemlje antibiotike.
Dva primera antraksa v New Jerseyu
Zdravstvene oblasti so potrdile tudi prva dva primera pljučne različice vraničnega prisada v državi New Jerseyu. Gre za okuženo žensko, ki je delala na poštnem uradu in je sortirala z antraksom okužena pisma, namenjena ameriškemu kongresu in dvema medijskima družbama v New Yorku. Pozitivni test je bil tudi pri dveh drugih uslužbencih, eden od njiju naj bi bil tudi okužen.
Po svetu se sicer danes nadaljujejo preplahi zaradi antraksa. Iz največjega pariškega poštnega urada so tako evakuirali 800 uslužbencev, potem ko so med pošto odkrili sumljivo pismo, ki bi lahko vsebovalo bakterije vraničnega prisada. To je v omenjenem poštnem uradu že tretji preplah zaradi antraksa v zadnjih treh tednih. Zaradi sumljivih pisemskih pošiljk, ki sta vsebovali beli prašek, pa so danes zaprli tudi dela zgradb državnih parlamentov na Švedskem in v Novi Zelandiji. Oba primera še raziskujejo.
Bin Laden nakupoval bakterije
Na dan pa prihajajo tudi nove podrobnosti, ki zadevajo biološko vojno. Po besedah Bin Ladnovega ožjega sodelavca, ki je v zaporu v Veliki Britaniji, je savdski terorist kupil bakterijo vraničnega prisada že pred tremi leti. O tem piše britanski časopis Mirror, ki še navaja, da je Bin Laden izvedel nakup s posredovanjem neke indonezijske islamske skupine, med drugim pa naj bi kupil tudi kulture bakterije koli in salmonele.
Atraks iz državnega laboratorija?
V sporah bakterij vraničnega prisada v pismu, ki je bil nedavno naslovljen na vodjo večine v ameriškem senatu Toma Daschla, so odkrili kemijske dodatke, ki so še povečali strupenost bakterij. Postopek proizvodnje teh kemijskih dodatkov je zelo zapleten in bi ga domnevno lahko izvedle le ZDA, Irak in države nekdanje Sovjetske zveze, danes piše ameriški časnik Washington Post, ki se sklicuje na strokovnjake in preiskovalce.
Nek neimenovani predstavnik ameriške administracije je dejal, da je malo verjetno, da bi omenjene snovi proizvedli v Iraku ali na območju Sovjetske zveze. Preiskovalci pa medtem ocenjujejo, da najdba kemijskih dodatkov v sporah podpira domnevo, da bakterije niso proizvedli v kakem zasebnem ali univerzitetnem laboratoriju, temveč v nekem državnem laboratoriju. Ameriški center za preprečevanje epidemij je medtem sporočil, da morebitno okužbo z bakterijami antraksa proučuje še pri 11 washingtonskih poštarjih.
Bayer prodaja ZDA cipro po polovični ceni
Farmacevtska družba Bayer se je z ameriškim ministrstvom za zdravje dogovorila, da jim bo 100 milijonov tablet antibiotika cipro, ki se uporablja za zdravljenje okužb z bakterijo vraničnega prisada, prodala po 95 centov za tableto oz. po polovični ceni, ki jo sicer zaračunava. Ameriška vlada ob tem opozarja, da natančnega števila vseh ljudi, ki potrebujejo omenjene antibiotike ne pozna, saj mnogi dobijo antibiotike pri zasebnih zdravnikih.
