Protestniki v Omanu zaprli dostop do pristanišča

Okoli 1000 protestnikov, ki zahtevajo politične reforme, je zaprlo cesto do pristanišča v mestu Sohar v Omanu, medtem ko jih je na stotine protestiralo na glavnem rondoju. Številčna policija danes ni posredovala in razgnala protestnikov.

V nedeljo je policija streljala na protestnike, ki so zahtevali politične reforme, službe ter boljše plače. Po streljanju so protestniki požgali mestno policijsko postajo in dva državna urada. Danes zjutraj je gorelo tudi v glavnem soharskem nakupovalnem središču, ki so ga roparji pred požigom oplenili.

''V bolnišnici je umrlo šest protestnikov,'' je dejal zdravnik na urgenci. Včeraj so očividci poročali o dveh smrtnih žrtvah. Več jih je dejalo, da je policija na protestnike streljala z gumijastimi naboji, vsaj en očividcev pa je povedal, da so streljali z ostrim strelivom.

Navedbe zdravnika je v ponedeljek zanikal omanski minister za zdravstvo Ahmed bin Mohammed al-Saidi. ''Samo ena smrtna žrtev je,'' je povedal minister in dodal, da ne držijo navedbe o streljanju s pravimi naboji.

Kljub blokadi cest naj bi po navedbah tiskovne predstavnice luke v Salehu nemoteno potekal morski promet v luko in iz nje.

Vlada obljubila nova delovna mesta

Protesti v Soharju, industrijskem centru Omana, so bili redek izbruh nezadovoljstva v sicer mirnem sultanatu. Sultan Qaboos bin Said, ki Omanu vlada že štiri desetletja, je v soboto zamenjal šest vladnih ministrov. Politične stranke so v Omanu prepovedane.

Vlada je pod pritiskom zaradi odziva na proteste v nedeljo obljubila, da bo ustvarila 50.000 novih delovnih mest v javni upravi, poleg tega pa naj bi začela nezaposlenim izplačevati 390 dolarjev socialne pomoči.

Večinoma bogate arabske države v Perzijskem zalivu so pretekli teden pohitele z reformnimi ukrepi, da bi v svojih državah preprečile izbruhe nezadovoljstva in proteste, ki so odnesli voditelje Tunizije in Egipta.

Oman, ki sicer ni član OPEC, je na 24. mestu med svetovnimi proizvajalci nafte. Sultan Qaboos je leta 1970 s prestola vrgel svojega očeta. Namen prevrata v palači je bil Oman odpreti svetu in ga modernizirati z denarjem, ki se v državno blagajno steka s prihodki od nafte.

Sultan, ki imenuje vlado, je leta 1992 vpeljal 84-člansko izvoljeno svetovalno telo, imenovano Svet Šure. Protestniki med drugim zahtevajo, naj Svet Šure pridobi zakonodajna pooblastila.

Bahrajn: Novi teden, novi protesti

Po nedeljskem protestu več deset tisoč protivladnih protestnikov v bahrajnski prestolnici Manama so se protesti nadaljevali tudi danes. Protestniki že dva tedna vztrajajo na osrednjem trgu v prestolnici. Po podatkih tujih agencij so protesti do sedaj zahtevali sedem smrtnih žrtev, več sto mladih je bilo v protestnih shodih ranjenih.

Protestniki zahtevajo odstop vladajočega sunitskega režima, predvsem umik kraljeve družine Al Khalifa iz politike. Očitajo jim namreč, da s svojo politiko izključujejo mlade šiite med drugim iz zdravstvenega zavarovanja, zaposlovanja in izobraževanja. Vlada očitke protestnikov zavrača.

V soboto se je iz prostovoljnega izgnanstva v Londonu v domovino vrnil opozicijski voditelj Hasan Mašajma, vodja radikalne šiitske skupine Hak. Oblasti so namreč pred dnevi umaknile obtožbe proti njemu in še 24 šiitom. Opozicijski voditelj je v nedeljo dejal, da je pripravljen sprejeti obliko monarhije, kot jo imajo v zahodnih evropskih državah. "Monarhija, kot jo imajo Angleži, je prava oblika monarhije. Člani kraljeve družine imajo častno funkcijo in ne posegajo v odločitve vlade,“ je protestnikom pojasnil Mašajma. "Če bo večina ljudstva, predvsem pa večina protestnikov zbranih na osrednjem trgu Biser v prestolnici Bahrajna za, potem je to ena od naših zahtev,“ je še dodal Mašajma.

V Jemnu se krepijo vrste protivladnih demonstrantov

Protestom, ki že več kot mesec dni potekajo v Jemnu, so se v ponedeljek pridružili člani številnih plemen, ki tvorijo jedro jemenske družbe. Študentom, ki so zasedli fakultete v Sani, pa so se pridružili člani islamističnih skupin.

Protesti so pritegnili tudi separatiste in opozicijske skupine, ki so opustile načrtovana pogajanja s predsednikom Salehom in se vrnile na ulice.

Potem ko je predsednik Ali Abdullah Saleh naročil policiji, naj zaščiti protestnike in prepreči spopade med pro- in protivladnimi protestniki, so postali redkejši izbruhi nasilja med tema dvema skupina protestnikov, ki so skoraj vsak dan terjali kakšno smrtno žrtev.

Zato pa so postali bolj nasilni protesti na jugu države, ki je nekoč užival samostojnost. V preteklih dveh tednih je v vsakodnevnih protestih po Jemnu umrlo 24 ljudi.

Med koncem tedna se je sicer Saleh srečal s poveljniki oboroženih sil in jim dejal, da so odgovorni za vzdrževanje varnosti in stabilnosti vpričo grožnje enotnosti Jemna. Predsednikovo potezo je mogoče interpretirati tudi kot iskanje podpore med vojsko.

Mubarak ne sme iz države

Iz egiptovskega državnega tožilstva so danes sporočili, da so izdali odlok, ki bivšemu predsedniku Hosniju Mubaraku in njegovi družini prepoveduje izhod iz države, dokler tožilstvo ne preišče obtožb zoper njega. Z istim odlokom so Mubaraku tudi zamrznili premoženje, so še sporočili iz tožilstva.