V teh dneh je slovenske vojake na Kosovu obiskal novi poveljnik poveljstva sil Slovenske vojske Miha Škerbinc. Razmere na Kosovu po 20 letih prisotnosti Kforja še vedno niso idealne, nove napetosti prinašajo predvsem politične odločitve, zadnja na primer preoblikovanje kosovskih varnostnih sil v kosovsko vojsko.
Miha Škerbinc se po 12 letih, tokrat kot poveljnik vseh misij Slovenske vojske, vrača na Kosovo. Leta 2007 je namreč poveljeval slovenskemu kontingentu v italijanski bazi v Peči. "Po 12 letih se je lepo vrniti na Kosovo, še posebej lep je ta del zgodbe, ko vidiš, da je nekaj ostalo takrat za nami," je ob obisku šole v Zatoču, katere prizidek je leta 2007 pomagala zgraditi prav Slovenska vojska, povedal Škerbinc.
Slovenskim vojakom je povedal, naj skrbijo za svojo varnost. Teh je na Kosovu trenutno 242, večinoma v Peči. Od tega je šest vodov zadolženih za zagotavljanje hitre odzivnosti. Tornado ima največ štiri ure reakcijskega časa. Ko vojaki dobijo od taktično operativnega centra na Kosovu signal, lahko mine največ štiri ure, da je enota pripravljena na izhodu iz baze. Primarno so tam za varovanje samostana Visoki Dečani, sekundarno za zagotavljanje varnosti in miru ter svobode gibanja na Kosovu. Trenutna stopnja ogroženosti je alfa, torej najnižja, zato hodijo po terenu brez okvirja streliva v orožju.
V okviru hitroodzivnih sil deluje oddelek za nadzor množic in nemirov. A za zdaj se samo usposabljajo, pravi poročnik Srečko Vene. "Iz vseh postopkov, največkrat pa iz nadzora množic in nemirov, ker je to najverjetnejša varianta," je dejal in dodal, "glede na to, kakšne so razmere na Kosovu, se lahko te hitro spreobrnejo, se zgodi kakšen incident in smo lahko hitro uporabni." In kaj delajo štiri ure? Dosegljivi so neprestano – 24 ur, sedem dni v tednu, ponoči in podnevi. Oprema je vedno pripravljena, da gredo ven. Zbrati se morajo vsi, ne glede na to, kje so na Kosovu, zato je tudi tak časovni okvir, imajo pa tudi hitreje odzivne skupine, ki se odzovejo znotraj ene ure, a je njihov protokol drugačen. Za začetek, protokol za enourni odziv predvideva, da so vsi iz oddelka že v bazi.
Opravljajo tudi patrulje na mejah. Tako s kosovsko policijo kot srbskimi oboroženimi silami. S kosovsko policijo v obliki skupnih patrulj, na območju vasi Istog proti administrativni razmejitveni črti. S srbskimi oboroženimi silami pa na območju Istoga na meji med Srbijo in Kosovom. Meja poteka po visokogorju, tja pridejo s helikopterjem, če vreme dopušča, drugače z italijanskimi goseničarji. Nadzorujejo pa morebitno tihotapljenje ali kakršenkoli drugi incident, ki pa jih ni bilo, vse do danes na srbski strani na meji med Srbijo in Kosovom.
Kfor gre v transformacijo
Vincenzo Grasso, predstavnik za odnose z javnostmi Kforja in podpolkovnik, je dejal, da jih ustanovitev kosovske vojske ne skrbi. Pretekli mesec je kosovski parlament sprejel sveženj zakonov, ki predvidevajo vzpostavitev ministrstva za obrambo, vojske ter službovanje v vojski, ki bo po novem pristojna tudi za varovanje suverenosti in ozemeljske celovitosti Kosova. Vojska je sicer ohranila naziv Kosovske varnostne sile (FSK), ker se je Priština na ta način izognila spreminjanju ustave.
"Lahko ji rečejo kakorkoli, ampak zakonsko niso spremenili imena, tako da so še vedno Kosovske varnostne sile," pravi Grasso in dodaja, da v vsakem primeru nadaljujejo svoje delo, da so še vedno mednarodna vojaška prisotnost, ki jo je odobril Varnostni svet ZN na Kosovu. Kfor je tu pod resolucijo Združenih narodov 1244, da zagotavlja mir in stabilnost na območju Kosova za vse prebivalce. Grasso je poudaril, da se Kforjeva misija zaradi sprejetih zakonov ne spreminja.
Transformacija Kforja nima nič z razmerami na terenu
Gre za prilagajanje organizacije in strukture Kforja, pravi Grasso. "Prej smo imeli nekinetične sile (LMT), ki so bile razdeljene na sever, center in jug. Kinetične pa na vzhod, zahod. Da bi izboljšali koordinacijo med temi silami, se je Nato odločil združiti kinetične in nekinetične sile na vzhodni del pod enim poveljnikom, enako na zahodni strani. Zaradi tega ne bomo povečevali število pripadnikov na Kosovu."
Kako razmere na Kosovu doživljajo slovenski vojaki? "Incidenti seveda so, a so izolirani, predvsem protesti se dogajajo na dnevni ravni, protestniki izhajajo iz nezadovoljstva zaradi odpuščanj v podjetjih, slabih plač, vendar medetničnih protestov, kot smo jih bili vajeni pred leti, ni," pravi poveljnik Aleš Kocjančič.
Miha Škerbinc pa sklene, da se bo, kar zadeva vojaški del, ta prilagajal okoliščinam. Dejstvo pa je, da ta del Zahodnega Balkana potrebuje politične rešitve in odločitve, še dodaja.
KOMENTARJI (10)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.