Novi pomisleki glede identitete slovitega morilca Jacka Razparača

Kot je pred časom o raziskovanju umorov, ki jih je konec 80. let 19. stoletja v vzhodnem Londonu izvajal zloglasni Jack Razparač, poročal britanski tabloid Daily Mail, je imela policija na sumu doslej šest osumljencev. A britanski poslovnež Russell Edwards je po dolgem raziskovanju primera našel kos oblačila, ki naj bi ga našli na prizorišču enega od umorov. Kupil ga je na dražbi leta 2007, in sicer od Davida Melville-Hayesa, ki je trdil, da ga je dobil od sorodnika Amosa Simpsona, tedanjega policista, ki je bil navzoč ob ogledu prizorišča umora.

Šlo naj bi za šal, na katerem je bila kri prostitutke Catherine Eddowes, ene izmed Razparačevih žrtev, Edwards pa je sumil, da je na njem tudi kri morilca. Ne le kri, tam je bila tudi semenska tekočina. Predal ga je strokovnjaku genetske medicine Jariju Louhelainenu, ta pa je ugotovil, da se vzorci ujemajo z DNK poljskega Juda Aarona Kosminskega, oziroma z DNK-jem potomke njegove sestre, ki je pristala na bris ustne sline. "Zdaj, ko je to za nami, sem zelo razburjen in ponosen na to, kar smo dosegli. Sem tudi zadovoljen, da smo tudi, kolikor smo mogli, potrdili, da je storilec Kosminski," je dejal Louhelainen. Edwards je ob tem še najavil, da bo v kratkem objavil knjigo z naslovom "Imenovanje Jacka Razparača" ("Naming Jack the Ripper").

Strokovnjaki ostajajo skeptični

Ko je že izgledalo, da je identiteta enega najbolj znanih morilcev vseh časov razkrita, pa so se oglasili strokovnjaki, ki dvomijo v verodostojnost rezultatov preiskave. Kot pravijo, jih je najprej zmotilo dejstvo, da ni povsem jasno, kje se je omenjeni šal ves ta čas nahajal. Edwards trdi, da poseduje pismo, ki dokazuje, da ga je iz kraja umora odnesel policist Simpson in ga predal svoji ženi. Dejstvo je, da omenjenega šala ni bilo na seznamu predmetov, ki so jih našli na kraju dogodka, a kot pravijo strokovnjaki je bil ta preveč dragocen, da bi si ga lahko revna Eddowes kupila. Lahko, da ga je tam pustil morilec sam ali pa da sploh ni povezan s primerom.

Edwards trdi, da je bila policistova žena tako zgrožena nad okrvavljenim šalom, da ga ni nikdar nosila, prav tako pa ga ni nikoli oprala. Ostal naj bi v družini vse dokler mu ga niso leta 2007 prodali na dražbi. Pa je resnično mogoče, da je šal ostal nedotaknjen neverjetnih 126 let?

Sporna kontaminacija

Richard Cobb, turistični delavec, ki nudi vodene oglede po lokacijah v Londonu, kjer so našli žrtve, trdi, da se je v času neke konference kar tri dni nahajal v prostoru, kjer sta bili nastanjeni tudi dve potomki žrtve. "Šal je bil na ogled številnim obiskovalcem. Dotikali so se ga, vanj kihali, kašljali in tako dalje," pravi in dodaja, da je na njem najverjetneje celo njegov lasten DNK. Verjame, da bi na njem verjetno našli genetske zapise kakšnih 150 različnih moških.

Dvomi v metode ugotavljanja DNK

Poleg naštetega so se pojavili tudi dvomi v rezultate genetske raziskave. Kot je za časnik The Independent dejal znanstveni strokovnjak Steve Connor, se namreč pri takšnih raziskavah pogosto soočajo z vprašanjem navzkrižne kontaminacije. "Če je na primer laboratorij Dr. Louhelainena razpolagal z DNK vzorci dveh živečih potomcev, ali smo lahko res prepričani, da ti vzorci niso bili v stiku z vzorci, ki jih je pridobil s šala?" je dejal.

V dvomih je tudi profesor Alec Jeffreys, človek, ki je pred 30 leti razvil tehniko jemanja DNK iz prstnih odtisov. "Končna ugotovitev je seveda zelo zanimiva, a potrebno bi bilo izvesti strokovno revizijo postopkov," pravi in dodaja, da doslej niso bili predloženi nobeni dejanski dokazi. To sicer ne pomeni, da so ugotovitve Louhelainena, ki velja za velikega strokovnjaka na svojem področju, napačne, a dokler njegove metode niso skrbno preverjene in rezultati objavljeni v znanstvenem poročilu, lahko ugotovitev dojemamo zgolj za še eno od nepotrjenih razrešitev primera.