Kakšna bo vloga Evropske komisije?

Zunanji minister Samuel Žbogar je v ponedeljek v Bruslju povedal, da se bodo pogajanja o vprašanju meje nadaljevala v sestavi: slovenski in hrvaški zunanji minister ter predstavnik EU – ali iz Evropske komisije ali iz švedskega predsedstva EU, torej komisar za širitev Olli Rehn oziroma njegov naslednik ali švedski zunanji minister Carl Bildt.

Iz pisma, ki ga je švedski premier Fredrik Reinfeldt poslal hrvaški premierki Jadranki Kosor v torek po potrditvi dogovora predsednikov slovenske in hrvaške vlade v slovenskih parlamentarnih odborih, pa je razvidno, da bodo pogovori potekali pod okriljem švedskega predsedstva EU. "Švedsko predsedstvo jemlje na znanje, da sta se obe strani dogovorili za nadaljevanje pogajanj o rešitvi spora glede meje ob pomoči predsedstva EU," piše.

Ni pa še jasno, kakšno vlogo bo pri tem igrala Evropska komisija. V tiskovni službi komisarja Rehna so povedali, da na vprašanje, ali bo komisija sodelovala v pogovorih, za zdaj še ne morejo odgovoriti.

Balažic: Švedska bo vključena bolj kot Češka

Tiskovni predstavnik MZZ Milan Balažic je povedal, da bosta na slovensko-hrvaških pogovorih o reševanju vprašanja meje, ki so bili prekinjeni od sredine junija, verjetno sodelovala tako komisar Rehn kot švedsko predsedstvo EU. V pogajanjih v prvi polovici leta je stran EU zastopal komisar za širitev Rehn, zdaj pa bo očitno imelo osrednjo vlogo švedsko predsedstvo. Balažic je še pojasnil, da bo švedsko predsedstvo verjetno bolj vključeno v pogajanja, kot je bilo v prvi polovici leta češko, ker se Evropski komisiji oziroma komisarju Rehnu jeseni izteka mandat.

Vse podrobnosti torej še niso popolnoma usklajene in verjetno je, da bodo povsem jasne šele, ko bo predsedstvo EU uradno sklicalo pristopno konferenco Hrvaške in EU – to običajno napravi le nekaj dni pred konferenco, ko tudi sporoči, ali bo potekala na ministrski ali veleposlaniški ravni. Takrat bi moralo biti jasno tudi, kdo bo sodeloval v pogovorih o reševanju vprašanja meje.

'Hrvaška ne bo sprejela Rehnovega predloga'

Hrvaška bo v nadaljevanju pogajanj s Slovenijo uspela popraviti "neugodna izhodišča", ki so v Rehnovem junijskem predlogu, pa danes poroča reški Novi list in dodaja, da bosta prihodnji sporazum o arbitražnem sodišču in njegova odločitev boljša ter ugodnejša za Hrvaško, kot je predvideval propadli sporazum Drnovšek-Račan.

Časnik se sklicuje na neimenovani vir, ki je "tesno povezan s pogajanji z Ljubljano", ter navaja, da hrvaška stran v pogajanjih s Slovenijo sploh ni sprejela teze, ki jo izpostavlja hrvaška opozicija, da je junijski Rehnov predlog obvezujoč. Pojasnjuje, da bo predlog obvezujoč za Hrvaško le v primeru, če bi ga Zagreb tudi sprejel.

"Do takrat potekajo pogajanja, na katerih bodo hrvaški pogajalci takoj vložili svoje amandmaje, po katerih lahko pričakujemo tudi slovenske in tako neskončno," dodaja sogovornik reškega časnika. Poudarja, da Hrvaška ne bo sprejela morebitnega slovenskega vztrajanja na izhodiščih iz Rehnovega predloga iz 15. junija, češ "zakaj potem sploh pogajanja".

Časnik še poudarja, da omenjeni Rehnov predlog vsebuje bistvena odstopanja v primerjavi s prvim predlogom, ki ga je sprejel hrvaški sabor. Kot dodaja, pa naj bi oba predvidevala urejanje spora o meji na arbitražnem sodišču.

"Hrvaška bo še naprej vztrajala pri rešitvi v skladu z mednarodnim pravom, čeprav nihče ne more predvideti, s kakšnim rezultatom se bo končal pogajalski proces. Ali bo rezultat določena različica sporazuma Drnovšek-Račan?" se ob tem sprašuje Novi list. "Verjamemo v rešitev, ki ne bo oškodovala ne ene in ne druge strani," sklene vir časnika.