Nove žrtve vročine

Vročina, ki še kar pritiska, je prve žrtve zahtevala tudi na Hrvaškem. V Splitu so namreč domnevno zaradi visokih temperatur umrli štirje ljudje. Trije so bili starejši, eden pa je imel komaj 37 let, poroča Dnevnik.hr. Na gradbišču avtoceste mu je nenadoma postalo slabo, pomoč pa je prišla prepozno. V nekaterih državah so v času vročinskega vala skrajšali delavnik posebej tistim, ki delajo na prostem. V Makedoniji, na primer, delajo le do enajstih.

V splitsko bolnišnico so v zadnjih dneh sprejeli veliko število ljudi, težave imajo predvsem srčni bolniki. Več je tudi spontanih splavov, zato so nosečnice pozvali, naj veliko pijejo in ostajajo v hladu.

Požar v Kanegri pogasili

Požar, ki je v soboto izbruhnil v bližini turističnega naselja Kanegra pri Savudriji, je pogašen, je povedala predstavnica za stike z javnostjo policije v Bujah Nataša Rogić. Po prvih ocenah je zgorelo okoli tri hektarje gozda, materialno škodo pa bodo ocenili v ponedeljek, je še pojasnila in dodala, da je požar povzročil ogenj na prostem. Po njenih besedah v požaru ni bilo poškodovanih. Rogićeva je povedala, da so izključili možnost, da bi bil požar v Kanegri podtaknjen. Pojasnila je še, da so turiste iz turističnega naselja Kanegra v soboto popoldan zaradi varnosti evakuirali, vendar so se že zvečer vrnili v naselje.

Žrtev tudi v Bosni

Vse huje pripeka tudi v Bosni, kjer je zaradi vročine umrl 51-letnik. Moškemu je postalo slabo in z rešilcem so ga prepeljali v mostarsko bolnišnico, a je pred vhodom umrl.

Mostar je bil v soboto z 41 stopinjami najtoplejši kraj v Bosni. Zdravniki opozarjajo, da se pri tako visokih temperaturah pri ljudeh lahko pojavljajo bolezni, ki se doslej niso. 14-letna deklica naj bi prav zato prvič v življenju doživela epileptični napad. Vročina namreč močno vpliva na delovanje možganov, številni bolniki so zato vznemirjeni, prestrašeni, pojavljajo se vedenjske motnje.

V Romuniji umrlo že 15 ljudi

V Romuniji so razmere najhujše. Temperature čez dan skoraj ne padejo pod 40 stopinj., neznosna vročina pa je zahtevala že petnajst žrtev, šest samo danes.

Zaradi velike uporabe klimatskih naprav je poraba električne energije močno poskočila. V sosednji Moldaviji je podobno vroče, vlada pa najhujša suša v zadnjih letih.

Tuš na vlaku

Na Madžarskem, od koder skoraj vsak dan poročajo o novih temperaturnih rekordih, so našli nov čin hlajenja. Budimpeštanske vlake podzemne železnice tako hladijo z vodo.

Tornado na Poljskem

Jug Poljske je prizadel tornado, vremenski pojav, ki je v tistih krajih vse prej kot običajen. "Težko je kar koli povedati. Vse se je lomilo in drevesa so letela po zraku,“ je dejal prebivalec najbolj opustošene vasi. Pokazal je na drevesa, ki so ležala na tleh: "Ne vem, od kod je priletelo to drevo ali to, niti za tisto tam ne vem. Res je grozno.“

Silovit veter je ruval in odnašal drevesa, odkrival strehe hiš in premetava avtomobile. Ranjenih je najmanj sedem ljudi, sto stavb je močno poškodovanih.

Ceste, spremenjene v reke

V Veliki Britaniji se zdi, da je za pomladjo prišla jesen. Temperature so namreč nenavadno nizke, ves čas neusmiljeno dežuje. Osrednji del Anglije je pod vodo, da bi rešili več sto ljudi, ki so zaradi poplav ostali ujeti, so na pomoč poklicali celo letalstvo. "Vse se je zgodilo tako hitro, da j težko verjeti, lahko si slišal vodo, ki je vdirala v hišo. Grozljivo,“ je dejal moški, ki mu je dom popolnoma zalilo. "Tu živim že vse življenje, pa še nikoli nisem videl česa podobnega,“ je dodal drugi.

V okrožju Oxfordshire je v 24 urah padlo več kot 126 milimetrov dežja, količina je za 50 milimetrov presegla prejšnji rekord. Še več padavin so namerili v Pershoru in Worcestershiru.

Poplave so prizadele tudi drugo največje britansko mesto Birmingham, oblasti so tja poslala 2000 vreč s peskom, s katerimi bodo poskušali zajeziti vodo. Zaradi poplav je bila skoraj ves dan zaprta ena glavnih prometnic v osrednjem delu Anglije, številni vozniki so ostali ujeti na njej. Težave imajo tudi v železniškem prometu.

Okoli 2000 ljudi je noč preživelo v zatočiščih, gasilci in reševalci pa so na delu podnevi in ponoči. Pomagajo pri gradnji zaščitnih pregrad, črpanju vode iz zalitih hiš, na pomoč jih kličejo tisti, ki zaradi poplav ne morejo nikamor.

Poplave ubijajo tudi v Aziji

Z naraslimi rekami se borijo tudi v Pakistanu, Bangladešu in na Kitajskem. Zemeljski plazovi, ki so se sprožali zaradi razmočene zemlje, so prekrili pakistanski gorski vasici, med kupi blata in kamenja še iščejo morebitne preživele. Umrlo je najmanj 70 ljudi.

Na Kitajskem jezovi, ki ščitijo pred poplavami, nevarno popuščajo. Narasle vode so že odnesle sto življenj, na vzhodu države je več deset tisoč ljudi zapustilo svoje domove.

Od začetka poletja so poplave prizadele že več kot polovico ozemlja ogromne države in zahtevale doslej največ žrtev, kar 800.