Nove žrtve neurij

Orkanski atlantski veter, ki je včeraj zajel dele Velike Britanije, Nizozemske in severne Nemčije, tudi danes povzroča težave.

Pred irsko obalo sta v neurju potonili dve ribiški ladji, pogrešajo pa sedem ribičev, za katere pa se reševalci bojijo, da so mrtvi. Pred britansko obalo Severnega morja so medtem danes rešili ladjo s 103 ljudmi na krovu, ki je zaradi nemirnega morja in vetrov nasedla na istem območju, kjer je že v četrtek nasedla ter pri tem skoraj trčila v naftno ploščad 4500-tonska tovorna ladja. V Veliki Britaniji je neurje terjalo tudi smrtno žrtev, saj je v svojem avtomobilu je zaradi podrtega drevesa umrl voznik.

Na severnih obalah Nemčije so vetrovi dosegali do 140 kilometrov na uro in povzročili precejšnjo gmotno škodo. Gladina morja se je v Hamburgu dvignila za 2,68 metra nad normalnim vodostajem, zato so severni del pristanišča ob Elbi zaprli. Visoke vode pa so poplavile tudi trg v bližini morja in ovirale tudi cestni promet. Do težav na cestah je zaradi neurja prihajalo tudi v deželah Spodnja Saška in Schleswig-Holstein. Sunki vetra povzročajo hude nevšečnosti na severnonemških avtocestah, od koder poročajo o prevrnjenih tovornjakih. Na posameznih območjih Nemčije in Poljske je zaradi izruvanega drevja prišlo do izpada električne energije. Zaradi močnih vetrov pa je na Poljskem umrla 60-letna ženska, ki jo je zadela veja.

Na zahodnih obalah Francije je orkan, ki je divjal z več kot 120 kilometri na uro, onemogočil ladijski promet, več tisoč gospodinjstev pa je ostalo brez elektrike. V mestu Boulogne sur Mer so evakuirali šolo s 600 učenci, ki ji je veter odnesel streho. Na Nizozemskem gmotno škodo po neurju že ocenjujejo na 15 milijonov evrov.

Z El Ninom se je začela pomlad

Meteorološki pojav El Nino, ki povzroča globalne vremenske motnje, bo po vsem svetu v naslednjih mesecih povzročal opustošenja, ki se bodo po napovedih ameriških vremenoslovcev pojavljala celotno letošnjo pomlad. Strokovnjaki ameriške državne meteorološke službe opozarjajo, da bodo neobičajno visoke temperature v Severni Ameriki vztrajale tudi v marcu.

El Nino je pojav, ki ogreje zgornje plasti morja v Tihem oceanu do te mere, da prekine običajne vremenske vzorce, značilne za zimski letni čas na zahodni polobli in zahodnoafriški obali. Povzroča lahko hude poplave, kakor tudi dolgotrajno sušo, po oceni vremenoslovcev pa je že v letu 2006 vplival na pojav hudih neurij tam, kjer jih običajno niso vajeni.

Zaradi vremenskih vzorcev, ki so se pojavili v ekvatorialnem delu Tihega oceana in so značilni za El Nino, je Center za klimatske prognoze (CPC) pri Ameriški meteorološki službi objavil napoved "višjih temperatur od povprečnih na zahodu in osrednji Kanadi ter na severu ZDA", ki bodo trajale od januarja do marca.

Poročilo CPC navaja podatke o opazno višji temperaturi površja oceanske vode in površinskih voda ob obali Ekvadorja in ob severnem Peruju. Ogrevanje oceanov naj bi se normaliziralo šele v nekaj mesecih.

Globalni učinki naj bi zaradi zmanjšanja padavin v marcu vplivali na vreme v Maleziji, Indoneziji, delih Avstralije, na severu Južne Amerike in jugovzhodu Afrike, ki naj bi jih še bolj kot običajno pestila suša. Po drugi strani pa več padavin in moče napovedujejo v osrednjem delu Južne Amerike, na severovzhodu Argentine, na posameznih območjih Paragvaja in Brazilije, ob obali Ekvadorja in na severu Peruja.