Moskva tako verjetno ne bo nikoli več ogrožala Washingtona. Jedrski dogovor, četrti v zgodovini, ki ga bosta Bush in Putin podpisala v petek v Moskvi, je zaradi številnih nedorečenosti in ohlapnosti že zaslovel kot eden najbolj nenavadnih tovrstnih sporazumov doslej.
Dokument sicer od obeh strani zahteva, da v desetih letih zmanjšata število jedrskih konic za dobri dve tretjini, in sicer z do zdaj dovoljenih 6000 na 1700 do 2200, vendar so pogoji za dejanski konec hladne vojne, tako se je z doseženim pohvalil predsednik Bush, spisani na slabih štirih straneh. Nadzora nad izvajanjem sporazuma, ki ga lahko podpisnici kadarkoli brez sankcij prekineta, preprosto ni. Državi lahko sami odločita, koliko konic, skupaj z vitalnimi glavami, bosta dejansko uničili in koliko razstavili in uskladiščili za morebitno poznejšo uporabo. Že zdaj pa je jasno, da bodo skladiščili predvsem Američani, uničevali pa Rusi, ki pa jim je še vedno težko igrati podrejeno vlogo. Vojaški analitik Vjačeslav Tikonov je na vprašanje, zakaj je sporazum pomemben dejal, da zato, ker ohranja nadzor nad orožjem.
Rusija in ZDA sta po njegovih besedah edini državi, ki sta še vedno zmožni uničiti ne samo ena drugo, ampak ves planet. Bela hiša želi večji del konic, predvidenih za krčenje ohraniti zaradi morebitnih groženj odpadnikov - Iraka, Irana in Severne Koreje, čeprav so po besedah strokovnjakov vsi, skupaj s Kitajsko, Indijo in Pakistanom, jedrsko še v plenicah. Zveni sicer miroljubno, vendar pa razstavljanje konic in glav ter skladiščenje nista niti najmanj nedolžni opravili.
Razstavljeni projektili bi lahko predvsem v vojaško obubožani Rusiji predstavljali ekološko nevarnost, lahko pa jih uporabijo tudi teroristi, čeprav menda nimajo znanja in pogojev za razvoj lastne jedrske bombe. Bogdan Pucelj z Inštituta Jožef Štefan je dejal, da je plutonij kljub malemu sevanju radioaktiven, če pa pride v organizem, pa je izredno radiotoksičen. Samo miligram plutonijevega dioksida pomeni smrt v nekaj dneh. Ne sme tudi nakopičiti preveč plutonija na istem mestu, ker lahko pride do nečesa podobnega kot pri bombi – do verižne reakcije. Sicer eksplozije ni pričakovati, je pa možno, da reakcija poteče tako daleč, da pride do bliska nevtronov žarkov gama, ki je smrten za vse v bližnji okolici, je menil Pucelj. Najbolj pomembno pa je, kako krajo plutonija, ki je uporaben za teroriste, preprečiti. Razstavljeni projektili bi predvsem v vojaško obubožani Rusiji lahko predstavljali ekološko nevarnost.
Lahko pa jih uporabijo tudi teroristi, čeprav menda nimajo znanja in pogojev za razvoj lastne jedrske bombe. Namesto v klasično strateško jedrsko orožje, to je bombe ali rakete dolgega in medcelinskega dometa, je razvoj tovrstnega orožja že od osemdesetih, ko se je nakazoval konec razdeljenosti sveta med Ameriko in Sovjetsko zvezo, usmerjen v majhno, taktično in ročno jedrsko orožje. "V osemdesetih in devetdesetih letih pa je razvoj šel v smeri zmanjševanja moči in s tem povečanja natančnosti zadevanja jedrskih projektilov. To pomeni, da so danes v uporabi predvsem jedrski projektili moči manj kot ene kilotone, s tem je povečana udarna moč posameznih taktičnih enot," je povedal Marjan Tušek iz Generalštaba slovenske vojske.
Moskva tako postaja vse bolj tesen zaveznik Washingtona, še posebej od 11. septembra. Pragmatični Putin je ameriškim vojakom dovolil vstop v afganistanske sosede, doslej rusko vplivno območje. Z Bushem sta našla skupnega sovražnika, muslimanske teroriste. Spravljiva Rusija si z jedrskim popuščanjem in sodelovanjem z Natom obenem kupuje naklonjenost pri obravnavi 42-ih milijard dolgov iz sovjetskih časov, morebiti celo odpis. S posebnim statusom Natu pa je zadržala častno mesto nekdanjega velikana pri odločanju glede vsega, kar naj bi bilo pomembno za planet.
