Nove sankcije EU proti Rusiji tudi za vodje varnostnoobveščevalnih služb

EU je danes objavila, da je razširila sankcije proti Rusiji zaradi njene vloge v ukrajinski krizi. Sankcije bodo poslej veljale tudi za vodje varnostnoobveščevalnih služb. Na seznamu sta se tako znašla direktor tajne službe FSB Aleksander Bortnikov in vodja zunanje obveščevalne službe Mihail Fradkov.

Kot je objavljeno v uradnem listu EU, so sankcije razširili na 15 oseb in 18 ustanov ali podjetij. Zanje velja, da so jim zamrznili premoženje na območju EU in prepovedali vstop v EU. Na seznamu je tudi čečenski predsednik Ramzan Kadirov.

Ta se je po navedbah EU na seznamu znašel zaradi izjav podpore nezakoniti priključitvi polotoka Krim Rusiji in oboroženemu uporu na vzhodu Ukrajine. Poleg tega je Kadirov prejšnji mesec izrazil pripravljenost, da v Ukrajino, če bi bilo potrebno, pošlje 74.000 čečenskih prostovoljcev.

Med sankcioniranimi je tudi samooklicani guverner vzhodnoukrajinske separatistične regije Doneck Pavel Gubarev, ki je po trditvah EU zahteval rusko posredovanje na vzhodu Ukrajine in je odgovoren za rekrutiranje v oborožene sile proruskih separatistov.

Rusko zunanje ministrstvo je danes v odzivu sporočilo, da najnovejše sankcije proti ruskim šefom varnostnoobveščevalnih služb lahko ogrozijo vse oblike mednarodnega sodelovanja na področju varnosti.

"Seznam dodatnih sankcij je neposreden dokaz, da države EU ciljajo na popolno ukinitev sodelovanja z Rusijo pri vprašanjih mednarodne in regionalne varnosti, tudi na področju boja proti širjenju orožja za množično uničevanje, terorizmu in organiziranemu kriminalu," je po poročanju ruske tiskovne agencije Itar Tass sporočilo ministrstvo.

EU je v petek sporočila, da pospešeno pripravlja gospodarske sankcije proti Rusiji. Sankcije bi bile uperjene proti več sektorjem. V finančnem bi ruskim bankam v večinski državni lasti omejili dostop na evropske kapitalske trge, v obrambnem sektorju pa bi Rusijo doletel embargo na orožje. Pripravljajo pa še prepoved izvoza tehnologije za dvojno uporabo in občutljivih tehnologij, tudi v energetskem sektorju. Ustrezno zakonodajo naj bi Evropska komisija pripravila do torka, ko se bodo v Bruslju sestali veleposlaniki držav članic pri EU.