Grška pogajanja: 'Očitno je, da od Sirize zahtevajo sodelovanje pri zločinu'

Predsedniki treh grških strank, ki so na predčasnih volitvah 6. maja dobile največ glasov, so danes s predsednikom države Karolosom Papuljasom opravili prva pogajanja o sestavi nove vlade. V skladu z ustavo gre za zadnji poskus za sestavo vlade narodne enotnosti ali koalicijske vlade pred novimi predčasnimi volitvami.

Vodja konservativne Nove demokracije Antonis Samaras, predsednik levičarske stranke Siriza Aleksis Cipras ter predsednik socialistične stranke Pasok Evangelos Venizelos so okoli 11. ure po srednjeevropskem času sedli za pogajalsko mizo s predsednikom države. Svojih stališč vnaprej niso razkrivali, le Samaras je novinarjem pojasnil, da se bo njegova stranka zavzemala za dveletno prehodno koalicijsko vlado, ki bi državo ohranila v evrskem območju.

Po okoli uro in pol dolgem srečanju je nato Samaras razkril, da stranka Siriza zavrača vstop ali podporo katere koli koalicijske vlade. "Potrudil sem se, kolikor je bilo mogoče, da bi zagotovil sodelovanje vseh," je dejal. Ob tem pa je potožil, da stranka Siriza ni zavrnila le možnosti oblikovanja sposobne vlade, ampak je odrekla celo podpori vladi, ki bi se zavezala k novim pogajanjem o pogojih mednarodnega rešilnega programa.

Nekoliko bolje razpoložen je bil Venizelos, ki je izrazil "omejen optimizem" glede možnosti za dosego dogovora. Sicer je razkril, da so pogovori s Samarasom in Ciprasom zašli v slepo ulico, kar pomeni, da je zdaj edina možnost sodelovanje z manjšo Demokratično levo stranko.

Cipras je potrdil zavrnitev, rekoč, da bi podpora vladi, ki podpira mednarodni rešilni program, pomenila izdajo volivcev. "Po današnjem srečanju je očitno, da od Sirize zahtevajo sodelovanje pri zločinu," je bil oster. "V imenu demokracije in naše patriotske dolžnosti ne moremo sprejeti te deljene krivde," je poudaril in Grkom zagotovil, da jih ne bo izdal.

Sicer pa je Cipras v nasprotju s Samarasom in Venizelosom vztrajal, da je dogovor o ustanovitvi vlade že dosežen. "Tri stranke so se dogovorile o okviru za vzpostavitev vlade za dve leti," je dejal. Poudaril je še, da imajo te stranke 168 sedežev in s tem zahtevano večino v parlamentu. "Pustimo jim, naj nadaljujejo," je rekel, ob tem pa še enkrat poudaril, da vlada podpore njegove stranke ne bo dobila.

Vse kaže, da bi lahko ključno vlogo v sestavi koalicijske vlade res odigrala Demokratična leva stranka, frakcija Sirize, ki jo vodi Fotis Kuvelis. Ta je v soboto postavil zelo ostre pogoje, pod katerimi bi bil pripravljen sodelovati v vladi. Tako bi morala nova vlada po njegovem mnenju nemudoma razveljaviti zakonodajo, s katero so znižali minimalno plačo in spodbudili odpuščanje, zavzel pa se je tudi za odstop Grčije od dogovorjenega programa mednarodne finančne pomoči. Prav tako je Kuvelis poudaril, da ne gre v vlado z Novo demokracijo in Pasokom, če v njej ne bo tudi Sirize.

Kaj pravijo Grki?

Sicer pa so danes objavljeni rezultati raziskave tednika To Wima pokazali, da je 42,8 odstotka Grkov vznemirjenih zaradi rezultatov predčasnih volitev, ki so razdelili politično sceno. 23,3 odstotka je izrazilo razočaranje nad izidi, 35,2 odstotka pa jih občuti predvsem upanje.

Ob tem je 72 odstotkov vprašanih menilo, da bi morale izvoljene stranke sodelovati "za vsako ceno". V ločeni raziskavi pa jih je 78 odstotkov menilo, da bi vlada morala storiti vse, da bi Grčija ostala v evrskem območju.

Raziskava je pokazala še, da bi na ponovnih predčasnih volitvah zmagala Siriza z 20,5 odstotka glasov. Nova demokracija bi prejela 18,1 odstotka, Pasok pa 12,2 odstotka glasov.