Gre za srbskega predsednika Milana Milutinovića, nekdanjega podpredsednika jugoslovanske vlade Nikolo Šainovića, nekdanjega poveljnika generalštaba vojske ZRJ Dragoljuba Ojdanića ter nekdanjega srbskega notranjega ministra Vlajka Stojiljkovića. Funkcionarji so bili skupaj z nekdanjim jugoslovanskim predsednikom Slobodanom Miloševićem obtoženi vojnih zločinov na Kosovu v začetku leta 1999. Djindjić je za beograjski časnik Danas dejal, da bi se morali obtoženi prostovoljno predati haaškemu sodišču, če pa tega ne bodo storili, bodo, kot je dejal, našli rešitev za njihovo napotitev v Haag.
Na vprašanje, ali namerava Srbija kako pomagati Miloševiću med procesom, ki se bo na haaškem sodišču začel 12. februarja zaradi obtožb za zločine na Kosovu, med vojno v BiH in na Hrvaškem, je srbski premier odgovoril: "Mislim da ne, saj se Milošević Haagu ni predal prostovoljno." Nekdanjega jugoslovanskega predsednika je srbska vlada haaškemu sodišču izročila 28. junija lani v skladu z odlokom srbske vlade.
Republika Srbska postavila rok za predajo
Vlada Republike srbske je vsem osebam, ki se nahajajo na območju te entitete BiH in ki jih je haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije obtožilo vojnih zločinov, postavila 30-dnevni rok za predajo temu sodišču. V nasprotnem primeru jim ne bo dala jamstev za možnost obrambe s prostosti, je povedal vodja urada vlade Republike srbske za sodelovanje s haaškim sodiščem Siniša Djordjević za banjaluški časnik Nezavisne novine. Potrdil je tudi, da bo vlada to odločitev dosledno izvajala in dodal, da Dušan Fustar, ki se je nedavno predal haaškemu sodišču brez vednosti banjaluških oblasti, ne bo dobil jamstva za obrambo s prostosti.
Fustrovo predajo je organiziral njegov odvetnik, s tem pa škodoval ugledu institucij BiH, je dejal Djordjević in dodal, da Fuster zagotovila Banja Luke ne bo dobil, ker ni imel zaupanja v vlado Republike srbske. Vlada ne more jamčiti za nekoga, ki ne verjame vanjo, pravi Djordjević.Opozicijske stranke je obtožil, da "za hrbtom" vlade Republike srbske nagovarjajo obtožence, da pri predaji haaškemu sodišču ne upoštevajo obstoječega zakona o sodelovanju Republike srbske s tem mednarodnim sodiščem. Konkretnih imen ni omenjal, najverjetneje pa je imel v mislih Stranko neodvisnih socialdemokratov (SNSD) nekdanjega premiera Milorada Dodika.
