V sporu med ZDA in EU v Washingtonu trdijo, da Airbus od članic EU prejema nedovoljeno državno pomoč, v Bruslju pa so na drugi strani proti ZDA iz istega razloga sprožile postopek zaradi pomoči Boeingu. 

Do zdaj sta obe strani v okviru mehanizma reševanja sporov pri Svetovni trgovinski organizaciji (WTO) dosegali uspehe, a se postopek zaradi stalnih pritožb vleče že 14 let, velja pa za najdaljšega in najbolj kompleksnega v okviru WTO.

"Okoli spora se pravdamo 14 let in čas je za ukrepanje," je po poročanju tujih tiskovnih agencij danes dejal ameriški trgovinski predstavnik Robert Lighthizer.

Doda je še, da bodo vrednosti blaga, ki naj bi bil tarča višjih carinskih tarif, predmet arbitražnega postopka v okviru WTO, čigar rezultat bo znan v nekaj mesecih.

"Naš končni cilj je doseči sporazum z EU o odpravi vseh neskladnih subvencij za velika civilna letala. Ko bo EU odpravila škodljive subvencije, se lahko odpravijo tudi ameriški ukrepi, ki so odziv na njih," je povedal Lighthizer.

Kršitev pravil na obeh straneh

V Washingtonu so prepričani, da evropske države kršijo pravila svetovne trgovine s subvencijami v obliki posojil z nizkimi obrestmi Airbusu. Te subvencije naj bi dosegale okoli 22 milijard dolarjev (približno 19,6 milijarde evrov). Arbitri pri WTO so v prid ZDA nazadnje presodili septembra 2016, a se je EU na odločitev pritožila.  

EU medtem ZDA očita, da je Boeing od zvezne vlade ter zvezne države Washington dobil skupaj za 19 milijard dolarjev subvencij (približno 16,9 milijarde evrov). Tudi v tem primeru je WTO že ugodila tožeči stranki, prav pred dnevi pa so arbitri ocenili, da ZDA niso v celoti sledile odločbi iz leta 2012, da morajo prekiniti subvencioniranje Boeinga. S tem se v Washingtonu ne strinjajo, je pa odločitev odprla pot morebitnim ukrepom evropske strani proti ZDA.

ZDA vračajo udarec z uvedbo carin na evropski uvoz

Zdaj ameriške oblasti očitno želijo spor rešiti z uporabo argumenta moči. Lighthizer je tako napovedal, da bodo ZDA, dokler EU ne prekine s praksami podpore Airbusu, uvedle za 11,2 milijarde dolarjev (okoli 9,8 milijarde evrov) carin na evropski uvoz. Gre po eni strani za izdelke in komponente za uporabo v letalski industriji, po drugi pa za nepovezane izdelke, kot so razne oblike sirov, olivno olje, vino, pomaranče in ribe.

Med Washingtonom in Brusljem ter drugimi evropskimi prestolnicami se tako odpira nova fronta, po uvedbi carin na jeklo in aluminij ter grožnjah s carinami na avtomobile. Lani julija sta sicer predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in ameriški predsednik Trump sklenila dogovor, ki je v čezatlantske trgovinske odnose vnesel premirje in postavil temelje za pogovore o liberalizaciji trgovine z industrijskimi izdelki. Vendar pa se ti še niso začeli, saj po eni strani obstajajo precejšnje razlike v pogledih nanje na obeh straneh Atlantika, soglasja glede začetka pogovorov pa ni še niti v EU.

Grožnja z zaostritvijo odnosov med Unijo in ZDA je tako stalno prisotna.