Evropska unija je vendarle dosegla soglasje o odprtju dejanskih pristopnih pogajanj s Turčijo in Hrvaško o drugem poglavju pravnega reda, in sicer izobraževanju in kulturi, so povedali viri v Bruslju. Več tednov se članice o tem namreč niso uspele sporazumeti, saj so nekatere, na čelu s Francijo, terjale zaostrene pogoje, konkretneje upoštevanje političnih kriterijev tudi v tem delu skupnih pravil. Za odprtje vsakega pogajalskega poglavja v pogovorih s kandidatko je soglasje vseh 25 članic sicer nujno. Formalno je EU pogajanja s Turčijo in Hrvaško začela 3. oktobra lani, vendar pa so ta doslej imela podobo pregleda zakonodaje.

Sprejeti kompromis zdaj avstrijskemu predsedstvu omogoča, da Zagrebu in Ankari pošlje uradno povabilo, naj EU predložita svoja pogajalska izhodišča za omenjeno poglavje, potem ko ju je k temu že pozvala v primeru prvega obravnavanega poglavja, znanosti in raziskav. Svoja izhodišča mora sicer pripraviti tudi še povezava.

EU naj bi se na prvih konkretnih pogajanjih z obema kandidatkama sestala 12. junija v Luksemburgu, so danes še nakazali viri. Ali bosta ob tej priložnosti na mizi obe doslej obravnavani poglavji, pa še ni jasno - možno sicer je, ni pa gotovo, saj se v pripravah na pristopne pogovore še vedno lahko zaplete. Širitev je namreč v EU postala občutljivo vprašanje, saj se v nekaterih članicah krepi zadržanost do procesa.

Več zadržkov do Turčije

Bolj kot Hrvaška zadržke zbuja Turčija - Francija je npr. vprašanje izpolnjevanja političnih kriterijev za članstvo odprla predvsem z vidika pravic manjšin, in sicer kurdske v turškem šolskem sistemu, pa tudi položaja deklic in vprašanja učbenikov. Pri tem je imela podporo Nizozemske in Cipra, nasprotovalo pa ji je več drugih držav, prepričanih, da se ustvarja "popolnoma nov način dela v pristopnih pogajanjih ".

EU za zdaj pristopna pogajanja s Turčijo in Hrvaško vodi vzporedno. Čeprav v pogajanjih velja načelo lastnih dosežkov, za zdaj načrtov, da bi se pogovore s Turčijo oddvojilo od pogovorov s Hrvaško, (še) ni.