V sporu glede 438 beguncev z norveške tovorne ladje Tampa, kljub prvim podatkom iz Nove Zelandije, hitra rešitev drame, še ni na vidiku. Iz novozelandske prestolnice Wellington so namreč sporočili, da premierka Helen Clark ni ponudila pomoči za rešitev drame z begunci. Šlo naj bi za napačno razlago, saj je premierka zgolj odgovorila na "hipotetično vprašanje" o tem, kaj bi njena država storila v takem primeru. "Verjetno bi Nova Zelandija ladjo s takimi ljudmi sprejela v svoje teritorialne vode, jih namestila v taborišču in tam čimprej skušala ugotoviti, kateri od njih so resnično begunci," je dejala premierka.
Clarkova naj bi po prvotnih poročilih dejala, da je njena država pripravljena začasno sprejeti begunce, potem ko sta jih zavrnili Avstralija in Indonezija. Posadka norveške ladje Tampa je pretežno afganistanske begunce, med njimi 22 žensk in 43 otrok, v nedeljo rešila z ladje, ki se je potapljala v bližini indonezijskega pristanišča Merak, begunci pa so nato zagrozili, da bodo poskakali z ladje, če jih kapitan ne odloži na Božičnem otoku, 350 kilometrov južno od indonezijskega otoka Java. Preostali begunci so iz Šri Lanke in Pakistana.
Norveška pa je sporočilo Avstralije, da ne namerava dovoliti pristanka norveške tovorne ladje z več kot 400, pretežno afganistanskimi begunci, posredovala Združenim narodom, Mednarodnemu komiteju Rdečega križa ter drugim mednarodnim organizacijam, je danes v Oslu sporočil norveški minister za zunanje zadeve Thorbjoern Jagland. Tiskovni predstavnik Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) Ron Redmond pa je sporočil, da je UNHCR danes v Ženevi pozval vse tri vpletene države, naj skupaj poiščejo rešitev nastalega položaja.
Jagland je predstavnikom medijev še povedal, da je Norveška avstralsko odločitev posredovala tudi Mednarodni pomorski organizaciji in UNHCR, ni pa še zaprosila za takojšnjo pomoč. Organizacijam so predstavili tudi izredne razmere na ladji.
Jagland je poudaril, da Mednarodna konvencija o beguncih iz leta 1951, t.i. Ženevska konvencija, določa, da je potrebno begunce, rešene na morju, prepeljati v najbližje pristanišče. Zatrdil je, da bo Norveška od Avstralije še naprej zahtevala, naj prevzame svoje obveznosti do beguncev, ki se nahajajo na krovu norveške ladje. Mednarodno pravo je na naši strani, je dodal.
Avstralska vlada je ponoči poslala oborožene pripadnike specialnih enot SAS na krov norveške ladje, kjer so skušali kapitana prepričati, naj se vrne v mednarodne vode. Avstralski premier John Howard je ob incidentu povedal, da je ladja kljub opozorilom vplula v avstralske teritorialne vode in nadaljevala plovbo proti avstralskemu Božičnemu otoku, čeprav so ji avstralske oblasti zapovedale, naj ostane v mednarodnih vodah.
Kapitan norveške ladje Arne Rinnan je dejal, da se ladja ne bo vrnila v mednarodne vode, temveč bo ostala v avstralskih teritorialnih vodah, so danes sporočili predstavniki norveške prevozniške družbe. Stanje na ladji je kritično. Zdravstveno stanje beguncev je slabo, lastnik ladje pa ne verjame avstralskim zdravnikom, da so v zelo kratkem času po prihodu na ladjo skupaj s pripadniki specialnih enot uspeli pregledati vse begunce.
