Tiskovni predstavnik makedonske vlade Antonio Milošoski je izjavil, da pričakujejo, da bo zveza Nato držala svoje obljube. Kot je dodal, naj bi se operacija Nujna žetev končala 26. septembra in je ne bodo podaljšali. Glede misije enot z mandatom Združenih narodov pa je Milošoski pojasnil, da bi bile te enote nameščene ob mejah s Kosovom in Albanijo, preprečevale pa bi "dejavnosti tistih, ki sanjajo o spremembah meja". Za varnost mednarodnih opazovalcev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in Evropske unije, ki bodo nameščeni na severu in severovzhodu države, pa bo po besedah Milošoskega skrbela makedonska vojska.
Makedonija je sicer še v nedeljo nasprotovala tujim vojaškim silam na njenem ozemlju po zaključku operacije Nujna žetev. Predsednik Boris Trajkovski pa naj bi včeraj že pristal na predlog poveljnika Nata Josepha Ralstona, da bi bile v državi prisotne podobno majhne sile, kot so bile tiste Združenih narodov, ki so med leti 1993 in 1999 nadzirale meje skupaj z makedonskimi obmejnimi organi. V ta namen naj bi se sile Nata dopolnile z mednarodnimi silami ZN, ki ne bi bile vezane na članice Nata, ampak bi prišle iz Rusije, Ukrajine, Švedske in Finske, tako kot je predlagal nemški zunanji minister Joschka Fischer.
Vsi zunanji ministri Evropske unije so se na neformalnem srečanju v Genvalu v nedeljo strinjali, da je v Makedoniji potrebno preprečiti nastanek varnostnega vakuuma po koncu operacije Nujna žetev, ter načeloma podprli nemški predlog, po katerem bi po izteku enomesečne akcije zbiranja orožja albanskih skrajnežev v državi še naprej ostale sile zveze Nato.
Ministri petnajsterice so hkrati tudi zavrnili nedavni predlog posebnega odposlanca EU za Makedonijo Francoisa Leotarda, po katerem naj bi Unija po končani operaciji Nujna žetev v Makedonijo poslala lastne enote. Ta predlog je bil za vse ministre nesprejemljiv, predvsem zato, ker evropske enote še niso operativne in ker še ni ratificirana pogodba iz Nice, ki je podlaga za nastajajočo skupno varnostno in obrambno politiko EU.
Posebni odposlanec EU za Makedonijo Francois Leotard pa je visokemu predstavniku EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javieru Solani pred dnevi poslal pismo, v katerem ga prosi, naj ga razreši s položaja. Kot je pojasnila Solanova tiskovna predstavnica, je Leotard za razrešitev zaprosil po koncu političnega procesa za potrditev okvirnega sporazuma o rešitvi krize v Makedoniji. Dodala je, da je Solana z omenjeno prošnjo seznanil ministre EU, ki so poudarili, da so z Leotardovim delom zadovoljni in so prošnjo odobrili.
Ruski predsednik Vladimir Putin in njegov francoski kolega Jacques Chirac sta se včeraj po telefonu pogovarjala o razmerah v Makedoniji, so sporočili iz Kremlja. Dogovorila sta se, da bosta vzdrževala redne stike z namenom zaščititi stabilnost in ozemeljsko celovitost Makedonije ter nedotakljivost njenih meja. Chirac je v pogovoru s Putinom med drugim menil, da umik mednarodnih enot iz Makedonije po koncu operacije Nujna žetev ne bi bil smiseln. Dodal je, da bi v Makedoniji po 26. septembru, ko bo zbiranje orožja končano, morali povečati število civilnih opazovalcev.
V Makedoniji pa se že 15. dan nadaljuje tudi zbiranje orožja albanskih skrajnežev. Vojaki iz Nemčije, Francije in Španije danes nadaljujejo z operacijo zbiranja orožja albanskih skrajnežev v Makedoniji. Ponoči so v kraju Brodec na severozahodu Makedonije odprli še en center za zbiranje orožja. Po navedbah makedonske tiskovne agencije MIA so enotam zveze Nato doslej predali 1442 kosov orožja, 627 min, 72 kilogramov eksploziva ter več kot 135.000 nabojev različnega kalibra.
