
Eden večjih izzivov finskega predsedstva bo tudi prepričati francoskega predsednika Jacquesa Chiraca, da finska kuhinja ni "najslabša na svetu". Tako jo je namreč Chirac, znan po ljubezni do dobre kapljice in hrane, označil že večkrat pred in med finskim predsedovanjem.
Voditelji petindvajseterice bodo k večerji sedli ob osmih zvečer, na meniju pa imajo kaviar, divjačino in kremo iz posebne vrste arktične robidnice z rumenimi plodovi iz Laponske.
Voditelji vlad in držav članic Evropske unije so v Bruslju slovesno obeležili priključitev Bolgarije in Romunije, ki se bosta petindvajseterici pridružili 1. januarja 2007. Gre za "zgodovinski trenutek", na katerega je lahko Evropa ponosna in ob katerem lahko v prihodnost zre s ponosom, je na slovesnosti pred začetkom vrha EU dejal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso.
"Za 30 milijonov Bolgarov in Romunov ima Evropska komisija skupaj z mano zelo preprosto sporočilo: z veseljem vas sprejemamo v našo skupno hišo - dobrodošli," je na slovesnosti, ki so se je udeležili tudi voditelji bodočih članic, dejal Barroso.
V Bruslju so ob tej priložnosti postavili na ogled velikansko torto iz ingverja in marcipana v obliki EU, v katero sta bolgarski in romunski voditelj vstavila bolgarski in romunski kos. A v nasprotju s tem, kar prikazuje "ogromen zemljevid iz torte", priključitev dveh novih članic v to sliko "ni bila majhen zalogaj", je bil slikovit evropski komisar za širitev Olli Rehn. Po njegovem mnenju sta namreč "obe državi zares trdo delali, da bi izpolnili merila".

Romunski predsednik Traian Basescu je približevanje njegove države Evropski uniji opisal kot "16 let žrtvovanja za 22 milijonov Romunov". Romunija se je namreč v tem času od Evrope "naučila izredno pomembnega nauka - solidarnosti", je še dejal.
"Zelo težko je nekomu, ki ne prihaja iz katere od držav kandidatk, razumeti, kako smo se prebijali skozi ovire na poti priključevanja," je pristavil bolgarski premier Sergej Stanišev. "Navdušen sem, da tukaj z vami praznujem zgodovinski dogodek za mojo državo in da se lahko poveselim v družbi drugih svobodnih demokratičnih narodov Evrope," je še dodal.
V ospredju širitev
Tudi sicer je širitev Evropske unije v ospredju dvodnevnega vrha, ki se je začel v Bruslju in s katerim bodo sklenili finsko predsedovanje petindvajseterici. Udeležujejo se ga voditelji držav članic Evropske unije, med njimi tudi slovenski premier Janez Janša in vodja diplomacije Dimitrij Rupel.
Voditelji se bodo po napovedih osredotočili na opredelitev integracijske sposobnosti, ki pa naj ne bi bila usmerjena v kandidatke za članstvo, temveč v zagotavljanje ustreznega institucionalnega in finančnega okvira unije, hkrati pa naj bi poostrili pogoje za članstvo za Turčijo in države Zahodnega Balkana.
EU potrebuje ustavo

Nemška kanclerka Angela Merkel, ki bo 1. januarja prihodnje leto prevzela krmilo Evropske unije, je pred vrhom opozorila, da bo unija napravila "zgodovinsko" napako, če dogovora o ustavi ne bo dosegla do prihodnjih volitev v Evropski parlament leta 2009 in do oblikovanja nove Evropske komisije.
Unija naj bi po napovedih upočasnila širitveni proces in njegovo nadaljevanje povezala z usodo ustavne pogodbe, ki je v slepi ulici vse od zavrnitve na referendumih v Franciji in na Nizozemskem leta 2005. Nova ustavna pogodba je namreč potrebna za nadaljnje širjenje unije, saj veljavna Pogodba iz Nice opredeljuje le delovanje unije z največ 27 članicami.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.