V eksploziji, ki je odjeknila v bližini nekega doma za ostarele v četrti z večinskim albanskim prebivalstvom, ni bil nihče ranjen.
Kot je po srečanju z makedonskim premierom Ljubčom Georgijevskim v Solunu poudaril grški zunanji minister George Papandreu, evropska unija zavrača izvedbo referenduma o spremembah makedonske ustave, s katerimi bi albanski manjšini v Makedoniji zagotovili večje državljanske in jezikovne pravice. To bi lahko upočasnilo in ogrozilo mirovni proces v državi. Papandreu je tako Georgijevskemu prenesel stališče svojih kolegov v EU.
Generalni sekretar zveze NATO George Robertson pa je danes obvestil makedonskega predsednika Borisa Trajkovskega, da v Bruslju že preučujejo njegovo zahtevo o napotitvi enot držav članic zavezništva v Makedonijo po 26. septembru. Takrat se bo namreč predvidoma končala operacija razorožitve albanskih skrajnežev Nujna žetev. V sporočilu je Robertson poudaril, da je za varnost mednarodnih opazovalnih misij v prvi vrsti odgovorna oblast v Skopju, vendar bo zveza NATO, tako kot doslej, Makedoniji pri tem pomagala. Naloga misij EU in OVSE bo pomoč pri vračanju beguncev na krizna območja.
Trajkovski ni navedel, koliko enot zavezništva naj bi prispelo v Makedonijo, po njegovem mnenju pa bi bilo potrebnih manj vojakov, kot jih je sedaj. Iz virov blizu makedonske vlade naj šlo za 350 do 500 vojakov. V EU in OVSE pa po dobro obveščenih virih računajo na neprimerno številčnejše zastopstvo mednarodnih enot, podobnega mnenja pa naj bi bili tudi v zvezi NATO. Enote zveze NATO naj bi v Makedoniji ostale najdlje do konca novembra, ko naj bi se vrnili že vsi begunci.
Makedonski parlament pa je v razpravi o ustavnih spremembah dosegel določen napredek, saj so se poslanci strinjali o treh od 18 osnutkov sprememb ustave, s katerimi bi Albancem podelili večje pravice. Razpravo so poslanci nato na zahtevo največje albanske stranke preložili na ponedeljek. Makedonski parlament mora najprej sprejeti osnutke sprememb ustave, jih nato pretresti v javni razpravi in nato potrditi še kot celoto. Sobranje je o ustavnih spremembah, s katerimi bi albanskemu prebivalstvu v Makedoniji dali več kulturnih in političnih pravic, začelo razpravljati včeraj.
V Makedonijo je včeraj iz Ljubljane odpotovala prva skupina strokovnjakov za razminiranje Mednarodne ustanove - fundacije za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF), ki bo na podlagi sporazuma med ITF in makedonsko vlado ocenila, kje so z minami onesnažena območja v tej državi, in opravila priprave za čimprejšnji začetek razminiranja, sporočajo iz slovenskega zunanjega ministrstva.
Učinkovito odstranjevanje protipehotnih min in drugih eksplozivnih sredstev bo omogočilo vrnitev beguncev, kar je ena od prednostnih nalog makedonske Vlade. ITF bo svoje aktivnosti usklajeval z zvezo NATO, Evropsko unijo in Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi. Slovenija pa se je s tem pridružila aktivnim prizadevanjem mednarodne skupnosti pri stabilizaciji razmer v Makedoniji. Sporazum o sodelovanju med ITF in makedonsko vlado sta 6. septembra v Skopju podpisala direktor ITF Jernej Cimperšek in državni sekretar na makedonskem obrambnem ministrstvu Vladimir Gjoreski.
Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) bo v Makedonijo poslala več sto opazovalcev, je na Dunaju povedal predsedujoči organizaciji, romunski zunanji minister Mircea Geoana. V Makedoniji je trenutno 51 opazovalcev OVSE, Geoana pa danes še ni mogel navesti točnega števila dodatnih opazovalcev, ki naj bi v prihodnje odpotovali v to nekdanjo jugoslovansko republiko, saj se mora o njihovem številu dogovoriti vseh 55 članic OVSE. Število opazovalcev OVSE bo odvisno tudi od števila opazovalcev, ki jih bo v Makedonijo poslala EU in od varnostnih sil, ki bodo nadomestile sile zveze NATO, ko bo končana operacija Nujna žetev. Predstavnik OVSE, ki je želel ostati neimenovan, je sicer napovedal, da naj bi OVSE v Makedonijo poslala od 200 do 250 opazovalcev. Geoana pa je še povedal, da bo naloga misije OVSE med drugim vzpostaviti večetnično policijo in preoblikovati področje medijev.
Predstavnik zveze NATO v Skopju je medtem sporočil, da zavezniški vojaki nadaljujejo z zbiranjem orožja pripadnikov albanske Osvobodilne narodne vojske na območju Raduše, trideset kilometrov severozahodno od Skopja. Albanski skrajneži so včeraj v Raduši izročili kakih sto kosov orožja in tank. Zveza NATO bo Nujno žetev nadaljevala na območju Gostivara, operacija pa naj bi se končala 26. septembra, ko naj bi zbrali 3300 kosov orožja. Doslej je NATO zbral približno 2600 kosov orožja. Na območju Tetova in Kumanova so albanski skrajneži tudi danes streljali na makedonske sile, ki pa na strele niso odgovorile.
