
Eksplozijo je napadalec aktiviral pred cestno zaporo približno 200 metrov pred hotelom Canal na vzhodu Bagdada, kjer je sedež OZN. Tudi pri tej pri preiskavi bo iraški policiji pomagal ameriški Zvezni preiskovalni urad (FBI) in pripadniki britanske policije.
Pri preiskavi novega napada z avtomobilom bombo na sedež Združenih narodov v Bagdadu, v katerem je bil danes poleg napadalca ubit še iraški policist, bo iraški policiji pomagal ameriški Zvezni preiskovalni urad (FBI), je sporočil tiskovni predstavnik ameriške vojske George Krivo.
Pred stavbo ZN v Iraku je avgusta letos že eksplodirala bomba, ki je zahtevala 23 življenj, med drugim je umrl tudi koordinator ZN za Irak Sergio Viera de Mello. Po tem napadu so OZN znatno zmanjšali število svojega osebja v Iraku.
Ameriški civilni upravitelj v Iraku Paul Bremer je medtem zatrdil, da bo moč razpravljati o suverenosti iraške prehodne vlade šele potem, ko bodo v državi sprejeli novo ustavo in organizirali svobodne volitve.
Annan pretresen
Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je izrazil pretresenost zaradi današnjega napada. V izjavi za novinarje pred začetkom razprave o aidsu na sedežu OZN je povedal, da trenutno poteka srečanje, na katerem naj bi v luči napada preučili razmere v Iraku in se odločili, kako bodo OZN v Iraku delovali v prihodnje. Radi bi ugotovili, kaj se je zgodilo in kdo je odgovoren za napad, ter sprejeli nadaljnje ukrepe za zaščito objektov OZN.
"Za svoje delovanje potrebujemo varno ozemlje," je poudaril Annan in dodal, da bodo OZN nadaljevali svoje delo v državi, vendar pa bi nadaljnje slabšanje razmer po njegovem mnenju lahko znatno okrnilo operacije.
V Iraku kmalu arabske mirovne sile?
Sirija je pripravljena poslati svoje mirovne enote v Irak, če bodo nadzor v državi prevzeli OZN in če bo določen datum za umik ameriških sil iz Iraka, je sporočila sirska ministrica za izgnance Butaina Šaban. Kot je dodala, bo v tem primeru Arabska liga vključno s Sirijo razmislila o svojem prispevku pri obnovi Iraka.
Turški zunanji minister Abdulah Gül pa je po srečanju z visokimi predstavniki iraških oblasti dejal, da bo Turčija svoje enote v Irak poslala, le če bi to pri Iračanih "zmanjšalo vtis zasedbe" Iraka. V Carigradu se je sešel s predsednikom Sveta prehodne iraške vlade Ahmedom Šalabijem, zunanjim ministrom Hošjarjem Zebarijem in članom Sveta prehodne iraške vlade Adnanom Pačačijem. "Izrazil sem željo, da bi Irak vodili Iračani. V interesu Turčije je, da bi bila v Iraku na oblasti demokratična vlada in da bi območje znova postalo stabilno," je po pogovorih dejal Gül. Pojasnil je še, da Turčija trenutno razmišlja o možnosti, da bi v stabilizacijske sile v Iraku prispevala kakih 10.000 svojih vojakov, turški parlament pa naj bi o tem odločal najkasneje sredi oktobra.
Pakistan medtem za zdaj ne namerava napotiti svojih vojakov v Irak, je v pogovoru za ameriški časnik New York Times povedal pakistanski predsednik Pervez Mušaraf. Pred napotitvijo svojih enot v Irak bi Islamabad potreboval pomoč Washingtona, in sicer tako na vojaškem področju kot glede obveščevalnih služb, da bi lažje izsledili pripadnike mednarodne teroristične mreže Al Kaida, je med obiskom v ZDA, kjer naj bi se udeležil zasedanja Generalne skupščine ZN, povedal Mušaraf. Poudaril je še, da ideja o razširitvi vloge OZN v Iraku v Pakistanu ni priljubljena.