Na obrobju Bagdada pa se je okoli 20. ure po lokalnem času začel nov val zračnih napadov koalicijskih sil, z jugovzhoda iraške prestolnice pa se dviga velik ogenj in dim. V centru Bagdada pa je bilo moč slišati štiri intenzivne eksplozije zračnega napada ameriških sil. Te že več dni obstreljujejo obrobje mesta in skušajo zadeti območja enot republikanske garde.
Neimenovani predstavnik iraškega ministrstva za informiranje je potrdil, da so rakete zadele stanovanjsko četrt v središču Bagdada. Na posnetku, ki ga je neposredno predvajala arabska satelitska mreža Al Arabija, je videti velik ogenj nad mestom. Katarska televizija Al Džazira pa medtem navaja, da gre za četrt Karada, napad pa naj bi zahteval mrtve in ranjene.
Centralno poveljstvo ameriške vojske (CENTCOM) je sporočilo, da so ameriške letalske sile v Bagdadu bombardirale oporišče in izobraževalni center paravojaških sil, eno od palač iraškega predsednika Sadama Huseina, kompleks obveščevalne agencije ter položaje, kjer so razporejene iraške rakete zemlja-zrak. Poveljnik na ameriški letalonosilki USS Kitty Hawk pa je povedal, da so ameriške ladje v Zalivu na cilje na območju Bagdada v noči na nedeljo izstrelile kakih 20 raket tomahawk, davi pa so te akcije še nadaljevale. Po poročanju virov v Bagdadu zavezniki sedaj uporabljajo precej močnejše bombe kot ob začetku napadov.
Zavezniška letala so že v soboto sprožila doslej enega najhujših zračnih napadov na Bagdad in okolico, kjer so položaji elitne republikanske garde. Čeprav poveljstva zanikajo, ameriški in britanski poveljniki na terenu pravijo, da naj bi se kopenske enote za nekaj dni ustavile in utrdile, levji delež napadov pa bodo prevzele zračne sile.
Voznik tovornjaka zapeljal v ameriške vojake
V skupino vojakov pred ameriškim oporiščem Udairi severno od mesta Kuvajt je zapeljal tovornjak. Predstavnik ameriške vojske v oporišču Udairi je povedal, da je napadalec vozil bel tovornjak, sam napad pa se je zgodil okoli poldneva pred trgovino v oporišču. Vojaki so na tovornjak po incidentu streljali, voznika naj bi tudi ranili. Vojaška policija je sprožila preiskavo dogodka, ni pa še jasno, ali je šlo za nesrečo ali napad, ranjenih pa naj bi bilo 15 vojakov. Kuvajtski predstavniki so sporočili, da je bil voznik Egipčan in da naj bi v skupino zapeljal namerno. Predstavnik ameriške vojske v Kuvajtu, general Guy Shields, je še dejal, da so na napadalca dvakrat streljali in je trenutno v kritičnem stanju.
Napadajo tudi Basro, Mosul in Nadžaf
Sile koalicije so izvedle zračne napade tudi na območje mesta Abu Hasib, 25 kilometrov jugovzhodno od Basre. Ameriške enote so obkolile mesto Nadžaf, 160 kilometrov južno od Bagdada in se pripravljajo na boj mož na moža z iraškimi paravojaškimi enotami, ki podpirajo iraškega voditelja Sadama Huseina. Vdor v sveto šiitsko mesto bi se lahko, ki je ključno na poti do osvojitve Bagdada, izkazal za tvegan.
Britanske sile, ki že teden dno oblegajo Basro, pa so poskusile mesto ponovno zavzeti. Britanski vojaki so vkorakali v jugovzhodno predmestje Basre, pri tem pa so naleteli močan odpor iraških sil. Britanski kraljevi marinci pa so na južnem obrobju Basre spopadli z iraškimi silami, pri čemer so prijele pet iraških vojakov in ubili častnika iraške republikanske garde.
Britanski tiskovni predstavnik za humanitarne operacije Albert Whitley je sporočil, da naj bi s ponedeljkom začeli na jug Iraka v Um Kasr dobavljati po 2,7 milijona litrov vode dnevno, in sicer iz vodovoda, povezanega s kuvajtskim omrežjem pitne vode.
Ameriška in britanska letala so davi ponovno bombardirala tudi iraške položaje v bližini kurdskega mesta Kalak na severu Iraka. V noči na nedeljo so ameriški lovci z ameriške letalonosilke Theodore Roosevelt bombardirali tudi iraške bunkerje na severu Iraka. Letala so ob tem bombardirala tudi iraško topništvo v bližini letališča, kamor je v noči na četrtek izskočilo kakih 1000 ameriških padalcev.
Kurdi zavzeli del ozemlja na severu Iraka
Kurdski borci so zavzeli del ozemlja na severu Iraka, potem ko so to območje zapustile iraške sile. Gre že za tretji pomemben premik bojne črte, ki loči iraške sile in Kurde. Razlogi za iraški umik niso povsem znani, po vsej verjetnosti pa se iraške sile umikajo, ker želijo okrepiti obrambne vrste v Kirkuku. Kurdski borci so sedaj od Kirkuka oddaljeni le še 25 kilometrov. Kurdski borci sicer ne morajo napredovati, če ne bodo ameriška letala bombardirala iraških položajev, je dejal vodja kurdskih sil Altun Junus Ahmad.
Se bo pehotni prodor ustavil za več kot mesec dni?
Nekateri mediji poročajo, da bi se pehotni prodor lahko ustavil za več kot mesec dni, v tem času pa bi okrepili in utrdili oskrbovalne ter prepeljali dodatne vojaške okrepitve. Richard Myers, vrhovni poveljnik ameriške vojske je za britanski televizijo BBC dejal, da odločilna faza napada na Irak še prihaja. Poudaril je, da Američanom in Britancem ne manjka potrpljenja, cilj intervencije pa je še vedno nespremenjen – uničenje aktualnega režima, pri čemer pa upa, da bodo iraški prebivalci kmalu izgubili še zadnje zaupanje v režim Sadama Huseina.
Žrtev na obeh straneh je vse več
Iraški minister za informiranje Said Al Sahaf je ponovil očitke, da so britanski tanki v Basri uničili skladišče z živili, v katerem je bilo 75.000 ton hrane. Hkrati je znova poročal o domnevnih uspehih iraške vojske, saj naj bi sestrelili letalo vrste harrier in helikopter vrste apache. Pri tem naj bi bila ubita oba pilota. Po navedbah Sahafa so helikopter sestrelili na območju Basre, letalo harrier pa v osrednjem delu države, pri tem pa Sahaf ni navedel datuma incidentov. Uničili naj bi tudi štiri tanke, njihove posadke pa ubili oziroma ujeli.
Iz osrednjega poveljstva ameriških sil v Katarju pa so sporočili, da sta v osrednjem Iraku v dveh ločenih incidentih umrla dva ameriška marinca. Eden je umrl v petek, potem ko ga je med oboroženimi spopadi zadelo terensko vozilo. Drugi pa je se je utopil, ko se je njegovo vozilo prevrnilo v odvodni kanal.
V dosedanjih bojih v Iraku naj bi doslej umrlo 36 ameriških in 23 britanskih vojakov ter 589 iraških civilistov, ranjenih pa je bilo več kot 4000. Po iraških podatkih je Irak zajel sedem ameriških vojakov, medtem ko naj bi bilo iraških vojnih ujetnikov kakih 4000. Podatkov o številu mrtvih vojakov na iraški strani ni.
Urednik ameriškega dnevnika Newsday Anthony Marro je v soboto sporočil, da že več dni pogrešajo dva svoja novinarja, ki naj bi izginila v Bagdadu. Po Marrovih navedbah obstaja velika možnost, da so jih priprle iraške oblasti.
