Grška vlada pod vodstvom Aleksisa Ciprasa bo v Bruselj poslala pismo, katerega vsebina pa zaenkrat ostaja skrivnost. Vse kaže, da bo šlo za prošnjo za podaljšanje obstoječega programa evropske finančne pomoči. Da bodo poslali pismo, je napovedal tiskovni predstavnik grške vlade Gavril Sakelarides. Pošta bo naslovljena na šefa evroskupine Jeroena Dijsselbloema.
Po navedbah francoske tiskovne agencije AFP naj bi Grčija zaprosila za dodatno pomoč s strani EU, a brez dodatnih pogojev. V Atenah naj bi predlagali šestmesečno podaljšanje aktualnega dogovora o finančni pomoči.
V Evropski komisiji so previdni v odzivu
"Najprej moramo videti na papirju, za kaj točno bo zaprosila grška vlada. Šele nato bomo lahko komentirali," je v odzivu na napovedi iz Aten danes v Bruslju poudaril podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za evro.
Znova je tudi poudaril, da je bilo sporočilo evroskupine v ponedeljek zelo jasno: najbolj realistična pot naprej je prošnja za podaljšanje sedanjega programa pomoči, kar pomeni spoštovanje sedanjih zavez, pri čemer je mogoča določena prožnost.
Mogoče je nekaj prožnosti, a ne preveč, sicer opozarjajo bruseljski viri. V območju evra naj bi obstajala pripravljenost na pogovore o znižanju cilja za primarni presežek, a ob spoštovanju vzdržnosti dolga.
Kaj sledi, če Grčija zaprosi za podaljšanje?
Tudi če Grčija zaprosi za podaljšanje, to še zdaleč ni konec zgodbe, še poudarjajo viri. Preučiti jo morajo Evropska komisija, Evropska centralna banka (ECB) in Mednarodni denarni sklad (IMF), nato jo morajo potrditi vse evrske države.
Podaljšanje sedanjega programa je po besedah podpredsednika komisije pomembno za sprostitev še preostalih sredstev v sklopu tega programa ter za pridobitev več časa za pogajanja Grčije in njenih evrskih partneric o novem programu pomoči.
V sklopu sedanjega programa je za Grčijo po izpolnitvi določenih pogojev na voljo še zadnja tranša 1,8 milijarde evrov posojil, 1,9 milijarde evrov od dobička na grške obveznice v lasti ECB ter 10,9 milijarde evrov neporabljene pomoči za banke.
Podaljšanje sedanjega programa je nujno preprosto zato, ker je tam denar. Če Grčija želi ta denar, mora zaprositi za podaljšanje tega programa in izpolniti pogoje, a ključno vprašanje seveda je, ali želi oziroma potrebuje ta denar, še poudarjajo viri Bruslju.
V EU ob tem izpostavljajo, da so se finančne in gospodarske razmere s prihodom nove grške vlade občutno poslabšale. "Finančne in gospodarske razmere se ne izboljšujejo ... Na trgih so precejšnja nihanja. Trendi so zaskrbljujoči," je opozoril tudi Dombrovskis.
Razmere so se toliko poslabšale, da v razpravi o novem, tretjem svežnju pomoči za Grčijo previdnostno posojilo, načrtovano konec lanskega leta, ne pride več v poštev, temveč smo znova pri vprašanju celovitega tretjega programa pomoči, pravijo viri.
V Bruslju zelo oster ton do grške vlade
Poleg javnih očitkov o nepripravljenosti in nesposobnosti je neuradno slišati tudi očitke, da grški premier Cipras laže ter da poskuša finančni minister Varufakis vnesti razdor v unijo.
Varufakis je po neuradnih navedbah poskušal z zgodbami o različnih osnutkih dokumentov prikazati trenja med evropskim komisarjem za finančne in gospodarske zadeve Pierrom Moscovicijem in šefom evroskupine Dijsselbloemom, ki v resnici ne obstajajo.
Grški vladi v bruseljskih institucionalnih krogih tudi očitajo, da med pogajanji z evrskimi partnericami podžiga proteste Grkov proti politiki območja evra.
V Bruslju, ki je sicer prestolnica "curljanja" zaupnih dokumentov in informacij v javnost, jih moti tudi način grške komunikacije z mediji. Napovedujejo prilagoditev delovnih metod, da bi se izognili "tej novi tradiciji curljanja dokumentov".
Ob zaostrovanju odnosa med Grčijo in njenimi evrskimi partnericami je znova vse bolj v ospredju vprašanje grexita. V območju evra sicer ni želje po tem, je pa pripravljenost; tveganje obstaja, a še vedno se je vredno truditi za načrt A, so stanje ponazorili viri.
KOMENTARJI (157)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.