Notranji ministri Evropske unije v Bruslju so razpravljali o razmerah v schengenu in soočanju z begunsko krizo, pri čemer so posebno pozornost namenili razmeram vzdolž balkanske migracijske poti.
Slovenska notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je na sestanku opozorila na res težko situacijo, v kateri je Slovenija, ko imamo na eni strani državo, ki javno ohranja politiko odprtih meja, na operativni ravni pa zaostruje sprejem in s tem spravlja ostale države na migracijski poti v nemogočo situacijo.
Poudarila je, da je Slovenija verodostojna partnerica schengenskega področja, da dela vse tako, kot je treba, zato ni razloga za ohranjanje nadzora na notranjih mejah, kar se še posebej nanaša na mejo z Avstrijo.
Z avstrijsko kolegico sta sicer predstavili včerajšnjo konferenco na Dunaju. Strinjata se, da je šlo za prispevek k prizadevanjem EU, brez katerih ne bo mogoče najti trajne rešitve. Evropski komisar Dimitris Avramopoulos (Grk, Grčija pa na konferenco ni bila povabljena) je ukrepe sicer označil za nekoordinirane in enostranske, s čimer pa se naša ministrica ne strinja. ''So se pa strinjali, da bomo v prihodnje bolj vključevali vse deležnike, ki jih ukrepi zadevajo, pa tudi Predsedstvo in Evropsko komisijo, vendar v takem primeru od njih pričakujemo in si želimo konstruktivno sodelovanje,'' so sporočili z notranjega ministrstva.
Nemški notranji minister Thomas de Maiziere je pred srečanjem s kolegi iz EU v Bruslju danes ponovil, da se je potrebno do izrednega vrha EU in Turčije, ki bo v začetku marca, vzdržati vsakršnega ravnanja na lastno pest pri reševanju begunske krize.
Nezadovoljni Grki
Še posebej so z omejitvami migrantskega toka nezadovoljni v Grčiji, kjer se zaradi tega soočajo z vse večjim bremenom migrantov.
Opozarjajo tudi, da še vedno ni prišlo do prerazporeditve migrantov po septembra sprejetem sistemu kvot. Da bo ta zares uresničen, je sicer vse manj verjetno. Nasprotujejo mu v Romuniji, na Češkem, Slovaškem in Madžarskem, kjer so že napovedali, da bo na to temo potekal referendum.
Nemški mediji so se medtem dokopali do podatka, da bi se naj v Nemčiji do leta 2025 pripravljali na namestitev 3,6 milijona migrantov. V afganistanski Kabul pa so s posebnim letalom vrnili 125 migrantov, ki so jim zavrnili prošnjo za azil.
Cerar: Slovenija je pripravljena. Grčija mora narediti več
Premier Miro Cerar je dejal, da je za nas ključno, da ob humanitarnem pristopu zagotavljamo tudi učinkovito varnost državljanov. Do zdaj je prešlo Slovenijo okoli pol milijona ljudi, ta tok smo uspeli dobro obvladati, je dejal in dodal, da razloga za strah ni. Poudaril je še, da skupaj z Evropo iščejo rešitve, da bodo za celoten kontinent zagotovili varnost.
Slovenija je pripravljena na vse možne scenarije. Veliko jih je, kam se bo tok migrantov preusmeril, je zatrdil Cerar. Poudaril je, da Slovenija nikoli ne bo izključevala Grčije, zato meni, da morda ni bilo prav, da ni bila povabljena na konferenco na Dunaj. Je pa dodal, da je Grčija do zdaj pomoč zavračala, da ni naredila dovolj, da bi vsaj začela zaustavljati prihoda migrantov. Slovenija je konstruktivna, je nadaljeval in dodal, da je pomembno, da je Grčija vključena, mora pa se ji jasno povedati, da mora narediti več.
Makedonija znova zaprla mejo z Grčijo, obtičalo več tisoč migrantov
Makedonija je danes za migrante znova zaprla mejni prehod pri Gevgeliji. Po poročanju makedonskih medijev v sprejemnem centru na grški strani meje pri kraju Idomeni na nadaljevanje poti čaka okoli 2800 migrantov, še 800 pa se jih nahaja blizu sprejemnega centra.
Makedonske oblasti so zjutraj prečkanje grško-makedonske meje dovolile le 100 migrantom iz Sirije in Iraka, nato pa zaprle mejo. Pri migrantih pri kraju Idomeni gre prav tako večinoma za Sirce in Iračane.
Nekateri migranti na balkanski poti se že preusmerjajo proti Albaniji
Albanske oblasti so blizu meje z Grčijo prestregle skupino 12 Pakistancev, ki so poskušali čez Albanijo priti do Črne gore in nato nadaljevati pot proti Nemčiji. V Albaniji ocenjujejo, da bi se lahko odprla nova pot za migrante proti severu Evrope, potem ko je Makedonija zaostrila ukrepe na svoji meji z Grčijo.
Albanska policija zato po navedbah lokalnih medijev namerava okrepiti svojo prisotnost na meji z Grčijo.
Zavrnjeni migranti sedaj v Grčiji vse bolj navezujejo stike s tihotapci ljudi, ki jim obljubljajo nove poti proti srednji Evropi. Nove "tarife" za alternativne poti preko Albanije ali prevoz v kontejnerjih na ladjah v smeri Italije naj bi sedaj znašale med 2500 do 3000 evrov na osebo.
Srbija načrtuje napotitev vojske na mejo
Zaradi navala beguncev tudi Srbija razmišlja o napotitvi vojske na mejo. Načrte o tem je danes za srbsko televizijo RTS potrdil notranji minister Nebojša Stefanović. Odločitev je sicer v rokah srbskega predsednika Tomislava Nikolića.
Kot je pojasnil Stefanović, bo v Beogradu še danes potekalo zasedanje sveta za nacionalno varnost, na katerem bodo verjetno odredili večjo pripravljenost vojske.
"To ne pomeni, da bo vojska poslana na mejo, saj imamo z razpoložljivimi silami vse dobro pod nadzorom. Je pa vedno dobro, da so vse sile v pripravljenosti, če bodo vsi ti ljudje z različnih koncev želeli vstopiti v Srbijo," je poudaril Stefanović. Kot je dodal, bi takšen naval migrantov predstavljal tveganje, ki ga srbske oblasti ne želijo dopustiti. Beograd je sicer ta teden vnovič izključil možnost postavitve ograje na meji z Makedonijo.
Večkilometrsko ograjo na svoji meji s Turčijo je medtem zaradi beguncev že postavila srbska soseda, sicer članica EU Bolgarija. Danes pa je tamkajšnji parlament v drugem in zadnjem branju dokončno odobril tudi večja pooblastila vojski in s tem omogočil njeno napotitev na mejo. Odločitev o dejanski napotitvi vojske bo sicer v rokah vlade v Sofiji.
Nato bo begunce vračal v Grčijo
Ladje Nata bodo migrante in begunce, ki jih bodo v okviru svoje nove operacije rešile v Egejskem morju, vračale v Turčijo, če bodo od tam prišli, je danes sporočil generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg, potem ko je Nato dosegel dogovor o mandatu operacije. Poudaril je, da naloga Nata ni, da bi vračal plovila z migranti, da pa morajo po mednarodnem pravu njene ladje reševati ljudi v težavah, tako kot katerakoli druga plovila.
Obrambni ministri članic Nata so se 11. februarja na predlog Nemčije, Grčije in Turčije, ki so najbolj prizadete v migrantski krizi, dogovorili za misijo v Egejskem morju, ki naj bi pomagala ustaviti tok beguncev in migrantov iz Turčije v Grčijo. Vendar pa so se morali še dogovoriti z Ankaro, potem ko je pokazala zadržanost do sprejema beguncev in migrantov, ki bi jih rešili na morju.
Kratka morska pot med Turčijo in Grčijo je glavna pot do Evrope prosilcev za azil, ki bežijo pred vojno v Siriji, ki pa so se jim pridružili tudi ekonomski migranti. Evropa se tako od lani sooča z rekordnim migrantskim valom, ko je prišlo več kot milijon prosilcev za azil.
Stoltenberg je danes izpostavil, da bo Nato sodeloval v mednarodnih prizadevanjih za ustavitev nezakonite trgovine z ljudmi in nezakonitih migracij v Egejskem morju.
Ladje Nata so v okviru operacije v Egejsko morje prispele minuli teden, kjer izvajajo nadzor in opazovanje, je dejal in dodal, da zavezništvo vzpostavlja tudi direktne povezave z agencijo EU Frontex.
Namen operacije je grške in turške oblasti opremljati z obveščevalnimi podatki, tako da bodo lažje ukrepale proti tihotapcem z ljudmi in kriminalnim družbam, ki prispevajo k migrantski krizi, je dodal.
Štiri Natova plovila, ki sodelujejo v operaciji, so pod nemškim poveljstvom, na njih pa so tudi kanadski, grški in turški mornarji in častniki. Delujejo lahko v grških in turških ozemeljskih vodah. Turčija in Grčija se po besedah Stoltenberga sicer nista dogovorili za napotitev svojih sil v vode ali zračni prostor druge države, saj imata dolgoletne ozemeljske spore.
Izpostavil je še, da je naloga Nata olajšati sodelovanje in izmenjavo informacij med Grčijo in Turčijo, saj sta obe članici zavezništva, medtem ko je samo Grčija članica EU. Ob tem je še izpostavil, da današnji dogovor pomeni, da Nato sodeluje z EU tesneje kot kdajkoli doslej.
Nemčija znova zaostrila azilno zakonodajo
Spodnji dom parlamenta v Berlinu je danes sprejel nove ukrepe, ki zaostrujejo pravila za pridobitev azila. T. i. drugi azilni paket pospešuje obravnavo prošenj za azil in prinaša odlog združitve nekaterih prebežnikov s svojci. Pred njegovim sprejetjem je bila v bundestagu razgreta debata. Paket gre v petek v bundesrat, ki ga bo dokončno sprejel.
Zaostrena azilna zakonodaja je bila danes sprejeta s 429 glasovi za proti 147, štirje poslanci so se vzdržali. Ta rezultat kaže, da okoli azilnega paketa ni popolnega soglasja niti v vladni koaliciji krščanskih demokratov in socialistov ter socialdemokratov, glede na to, da ima opozicija v bundestagu skupaj 127 sedežev.
Poslanci koalicije in opozicije so se pred sprejetjem paketa, ki so ga ostro kritizirale organizacije za pomoč beguncem, prepirali o tem, koliko beguncev lahko Nemčija sprejme in kaj mora storiti za zagotovitev njihove integracije.
Cilj nove zakonodaje je predvsem pospešiti azilne postopke in s tem med drugim olajšati deportacijo migrantov, katerih prošnje za azil Nemčija ne sprejme, izpostavlja nemški portal Deutsche Welle.
Predvideva vzpostavitev posebnih sprejemnih centrov po državi, kjer bodo prošnje prosilcev za azil iz držav, ki veljajo za varne, in tistih, ki oblastem ne bodo želeli pomagati pri procesiranju njihovih prošenj, obravnavali hitro, nato pa jih verjetno tudi hitro vračali v domovine. V teh centri bodo prišleki bivali, obravnava prošnje pa bo lahko trajala največ tri tedne.
Ukrepi za pospešitev procesa obravnave prošenj za azil so sicer del že jeseni sprejetega prvega azilnega paketa, s katerim se je Nemčija odzvala na naval migrantov. Ta prvi sveženj je v veljavo stopil 1. novembra lani.
Novi sveženj prinaša tudi odlog združitve oseb s subsidiarno zaščito z družinami. Ta ukrep je bil s strani opozicijskih poslancev med razpravo med najostreje kritiziranimi.
Posameznik s subsidiarno zaščito bo lahko poslej družino v Nemčijo pripeljal šele po dveh letih, to bo veljalo tudi za mladoletnike. Subsidiarno zaščito sicer prejmejo tisti, ki nimajo pravice do azila, a jim v domovini grozi nasilje, smrtna kazen ali mučenje.
Tisti, ki so v Nemčiji dobili pravico do azila ali pa jo še bodo, bodo po drugi strani še naprej imeli pravico do združitve družin.
Po novem bo med drugim tudi precej težje preprečiti izgon prebežnika na podlagi zdravstvenih razlogov.
Nemški poslanci so danes ločeno sprejeli tudi predlog, ki olajšuje izgon tujcev, ki so zagrešili kazniva dejanja. Dogovor o tem ukrepu so v Berlinu sprejeli po silvestrskem dogajanju v Kölnu in drugod, ko je več sto moških, večinoma arabskega in severnoafriškega porekla, spolno napadalo in ropalo ženske.
KOMENTARJI (1041)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.