Vrsta javanskih nosorogov je bila nekoč zelo razširjena, njihova domovina so bile džungle jugovzhodne Azije in severovzhodne Indije, a so zaradi divjega lova in uničevanja naravnega habitata (posledica širjenja kmetijskih površin) skorajda v celoti izumrli.
Danes je na celotnem svetu tako samo še 67 primerkov te vrste. Vsi živijo v Narodnem parku Ujung Kulon, ki se nahaja v bližini vulkana Anak Krakatau, katerega izbruh je 23. decembra sprožil uničujoč cunami, v katerem je umrlo na stotine ljudi. Rušilni valovi so zadeli tudi ob severno obalo parka, umrla sta dva zaposlena.
Vseh 67 nosorogov se je med katastrofo nahajalo na jugu parka in je tako ostalo nepoškodovanih. A ker je ognjenik še vedno aktiven in se cunami lahko ponovi, indonezijske oblasti zdaj pred morebitnim novim izbruhom hitijo in skušajo nosoroge premestiti na varno. Bojijo se namreč, da živali v drugo ne bodo imele te sreče.
Ogrožena je celotna vrsta
Javanski nosorogi so od obstoječih petih vrst nosorogov najbolj ogroženi. So na tako imenovanem 'rdečem seznamu' kritično ogroženih vrst Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN). "Razen v tem parku na svetu ni več javanskih nosorogov. Če izgubimo te, smo izgubili celotno vrsto," je izpostavila Nicola Loweth iz Svetovnega sklada za naravo (WWF).
Po besedah predsednika indonezijske fundacije za ohranitev nosorogov (YABI) Widoda Sukohadi Ramona obstajajo načrti za premestitev manjše skupine nosorogov na drugo lokacijo. Toda premestitev nosorogov ni tako enostavna in je ob tem treba upoštevati vrsto dejavnikov, poroča BBC. Nosorogi, ki bi jih premestili, bi morali biti dobrega zdravja, medsebojno povezani in sposobni razmnoževanja. Na novi lokaciji bi moralo denimo biti tudi več kot 200 različnih vrst rastlin, ki so vir hrane za nosoroge. Potrebne bi bile tudi velike zaloge vode, idealen tip tal in vlažno podnebje.
"Težko je najti popolno lokacijo. In potrebujemo vsaj 5000 hektarjev, ki bodo zagotavljali primerno hrano in vodo. Pozorni moramo biti tudi na morebitne bolezni in plenilce, ki bi lahko živali tam ogrožali," je povedal vodja parka Ujung Kulon Mamat Rahmat.
Indonezijski vladni uradniki sicer že leta iščejo ustrezno lokacijo, kamor bi lahko preselili ogrožene nosoroge. Sprva so imeli v načrtu, da bi ustrezno lokacijo našli najkasneje do leta 2017, a se to ni zgodilo. "Obstajajo številne ovire, tehnični dejavniki, notranje omejitve in zunanji dejavniki, ki jih moramo upoštevati," je dejal Mamat Rahmat. Vlada je po njegovih besedah preučila deset možnih lokacij, od katerih pa se je le ena izkazala za ustrezno. To je rezervat za divje živali Cikepuh na zahodu Jave. A tudi tam so naleteli na težave. "Obstaja sporazum o uporabi dela zemljišča za vojaške vaje. Sedaj moramo izvesti nadaljnje študije o tem, kako in koliko bi zvok orožja vplival na nosoroge," pojasnjuje vodja parka.
A če je načrt za preselitev javanskih nosorogov sprva zastal, se zdaj zdi, da se stvari spet premikajo. Žal pa je bila za to potrebna katastrofa. "Premaknili smo se z mrtve točke in končno pričeli ukrepati," je zadovoljen.
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.