Novinarka je umrla, ko je zapeljala z dovoza k njenemu domu in je odjeknila eksplozija podtaknjene bombe.
Galizia, ki so jo imenovali tudi "WikiLeaks v eni osebi", je bila na Malti najbolj znana preiskovalna novinarka, ki se ni ustavila, ko je bilo treba razkrivati korupcijo, nepotizem in druge nečedne posle malteške politike in družbene elite - četudi je bila velik del kariere zastraševana, grozila ji je kopica tožb, skupaj naj bi jih bilo 47, dvakrat jo je malteška policija celo aretirala, piše Independent.
53-letnica se je v svojem blogu dotaknila celo poslov ruskih oligarhov na otoku in aktivnosti libijske mafije, ki je prek Malte v južno Evropo tihotapila nafto.
Ko je usodnega dne odhajala od doma, je nameravala poskrbeti, da ji znova odprejo bančni račun, ki je bil zamrznjen, ker je malteški minister za gospodarstvo Christian Cardona proti njej vložil tožbo. Ker je pisala o tem, da naj bi med uradnim obiskom v Nemčiji obiskal bordel. Ker je bila že dolgo prepričana, da njenemu telefonu prisluškujejo, je želela zadevo na banki urediti osebno. A do tja ni prišla nikoli, saj je nekdo aktiviral bombo, ki je bila podstavljena v njenem vozilu.
Njen umor je sprožil ostre mednarodne reakcije, doma so ljudje protestirali zaradi "mafijske države". Njena družina je jasno povedala, da na pogrebu ne želi ne predsednika ne premierja - oba sta bila tarča njenega ostrega peresa in družina je sumila, da njuni izrazi žalosti ob njihovi izgubi ne bi bili iskreni.
Takrat je pod pritiski (mednarodne) javnosti oblast obljubila učinkovito preiskavo. Leto kasneje njena družina pravi, da niso storili nič omembe vrednega. "Ko sprašujemo, kaj se je premaknilo, nam ne povedo nič. Državni tožilec se iz nas celo javno norčuje z uporabo besednih zvez, ki jih je uporabljala moja mama," je za Independent povedal njen sin, prav tako preiskovalni novinar Matthew Caruana Galizia. "Kot kaže, so vse pometli pod preprogo, nobene volje nimajo, da bi preiskali motiv umora in našli ljudi, ki so ga naročili," še pravi.
Malteška vlada je sprva ponudila milijon evrov nagrade za pomembne informacije, a je julija letos notranji minister Michael Farrugia sporočil, da "niso našli oprijemljivih sledi". Družina meni, da oblasti preiskavo namerno sabotirajo, kar je Farrugia zanikal.
Na Malto je svojo delegacijo poslal celo Evropski parlament, izrazili so dvome glede nepristranskosti policije in sodstva ter zmožnosti oblasti, da izvedejo temeljito preiskavo, ki naj bi segla vse do najbolj vplivnih ljudi na Malti. Premier Joseph Muscat je na vse očitke dejal, da se je delegacija srečala s "preveč vladnimi kritiki, ki so jih zavedli".
Le nekaj dni po tem, ko je delegacija zapustila Malto, je policija vdrla v skladišče blizu prestolnice Valletta in aretirala tri moške - brata Georga in Alfreda Degiorgia ter njunega pajdaša Vincenta Muscata. Obtožili so jih umora, uporabe eksploziva, zarote in vpletenosti v organiziran kriminal.
Policija trdi, da je Alfred Degiorgio noč pred umorom novinarke preživel tako, da je spremljal njeno gibanje. V bližini so našli cigaretni ogorek, na katerem naj bi bil njegov DNK. Združba se je že znašla na sodišču na uvodnih obravnavah, brata pa imata težave tudi zaradi obtožb o pranju denarja. Policija preverja, kako je mogoče, da sta živela več kot razkošno, če pa sta uradno brezposelna.
A težava je, da je še vedno na prostosti kdor koli je umor naročil. In ne lovljenje "majhnih rib", lovljenje naročnika je "velik test", ki ga bo morala prestati malteška policija, če hoče svojcem nesrečne novinarke, domovini in svetu dokazati, da se je sposobna spoprijeti tudi z najbolj vplivnimi ljudmi v malteški družbi.
Družina in podporniki so nezadovoljni tudi s skromnim poročanjem o umoru v glavnih državnih medijih. Malteški bloger Manuel Delia pravi, da je sam, ker je govoril o primeru - tudi za tuje medije - prejel več groženj. In opozarja, da je Malta danes drugačna od Malte pred umorom: "Prej sem živel v državi, kjer so do onemoglosti nadlegovali novinarje, danes živim v državi, kjer so novinarko umorili."
K 'popolni resnici' o smrti pozvala Evropska komisija
Komisija je ob tem pozvala tudi k resnici o umoru slovaškega novinarja Jana Kuciaka februarja letos. "Ne želimo, da bi ti umori negativno vplivali na svobodne medije," so v skupni izjavi zapisali podpredsednik komisije Frans Timmermans, komisarka za pravosodje Vera Jourova in komisarka za digitalno gospodarstvo Marija Gabriel. "Zato moramo odgovorne za te umore pripeljati pred roko pravice. Želimo popolno resnico," so poudarili. "Vsem novinarjem moramo poslati jasen signal, da je v Evropi varno delati. Če so utišani novinarji, je utišana tudi demokracija," so dodali.
KOMENTARJI (18)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.