Nagrajenec je bil presenečen in osupel

V Stockholmu so razkrili, da bo Nobelovo nagrado za književnost letos dobil najbolj znani še živeči švedski pesnik, 80-letni Tomas Tranströmer. Nagrado bo prejel 10. decembra v Stockholmu, na obletnico Nobelove smrti.

Po besedah tajnika Švedske akademije Petra Englunda bo dobil nagrado, "ker v zgoščenih, razsvetljujočih slikah kaže novo pot k resničnemu". Označil ga je za "enega največjih pesnikov našega časa".

Nagrajenec je bil sicer ob novici presenečen in osupel, vendar vesel. Njegova soproga Monica Bladh-Tranströmer je nagrado označila kot "veliko presenečenje". V telefonskem pogovoru za televizijo SVT je dejala: "Tomas je izjemno vesel in prevzet." Leta 1990 ga je namreč zadela kap, po kateri ne more več govoriti.

Njegova dela prevedena tudi v slovenščino

V 50. letih je študiral psihologijo, literarno zgodovino in zgodovino religij v rojstnem Stockholmu. Svojemu poklicu psihologa je ostal zvest do leta 1990, ko ga je zadela kap.

Tudi po pisateljskem debutu leta 1954 je še naprej delal kot psiholog v domu za mladoletne prestopnike, pozneje pa je delal kot svetovalec na zavodih za zaposlovanje. Po kapi s soprogo živi odmaknjeno življenje v Stockholmu. Ob njeni pomoči je leta 1993 izdal knjigo spominov, v naslednjih letih pa še več pesniških zbirk.

Njegov opus šteje 13 izvirnih pesniških zbirk, ki večinoma obsegajo le po nekaj pesmi in v njegovi domovini Švedski dosegajo izjemne naklade. Njegova poezija je prevedena v okrog 50 jezikov.

V slovenščino so bila prevedena dva izbora njegove poezije. Leta 1998 je pri Študentski založbi izšel prvi pod naslovom Napol dokončana nebesa, ki je bil razprodan. Pesmi je prevedla Maja Caserman.

Lani je v sklopu Dnevov poezije in vina na Ptuju v zbirki Beletrina Študentske založbe izšla knjiga Skrivnosti na poti, ki je prinesla vse dotlej še neprevedene njegove pesmi, avtobiografske eseje Spomini me gledajo in njegovo zadnjo integralno zbirko Haikuji. Poezijo je v slovenščino prelila Mita Gustinčič Pahor.

Tranströmerjev "ubran, a obenem nadvse dostopen jezik slehernika vztraja na preciznosti nevidnega, osvetljuje ključne vezi med drobci resničnosti, ki ne bodo nikoli polnile naslovnic časopisov. Njegovih malo več kot 200 pesmi - tudi tiste najbolj neposredno politične - nas opominja, da smo narejeni iz snovi, ki je snov naših vsakdanjih resničnosti v kompleksnih povezavah," je mogoče prebrati na ščitnem ovitku knjige Skrivnosti na poti.

In še: "To je poezija, ki prelisiči minevanje z elegantno diskretnostjo in tihotnim glasom modreca. Ne izhaja iz določene točke, rane, gube, preloma, marveč meri na totalnost onstran točkovnega, na premene prostora v času, na poezijo prepleta različnih sfer, na trajanje in pogoje trajanja, na tribut, ki ga trajanje zahteva od nas, bralcev, pajdašev in pričevalcev teh pesemskih mojstrovin. S tem pa Tranströmerjeve pesmi postajajo tisto največ, niso več namenjene zgolj užitku prisluškovalcev za vrati, marveč zaklenjenim vratom v zidovih v nas samih."

Lani je nagrado dobil Mario Vargas Llosa

Lani je prestižno nagrado prejel perujski pisatelj Mario Vargas Llosa, predlani je za pravo presenečenje v literarnih krogih zunaj Evrope obveljala dodelitev nagrade nemški pisateljici Herti Müller. Ko so iz Stockholma sporočili ime nagrajenke za leto 2009, so se po uredništvih ameriških medijev menda spraševali: "Katera Herta?"

Švedska akademija Nobelovo nagrado za književnost podeljuje od leta 1901. Doslej so jo podelili 103-krat, prejelo pa jo je 107 avtorjev, saj sta si nagrado štirikrat delila dva pisatelja.

Med lavreati Nobelove nagrade za književnost je bilo doslej le 12 žensk, odklonila pa sta jo Boris Pasternak leta 1958 in Jean Paul Sartre leta 1964. Najmlajši je bil Rudyard Kipling, ki je bil star 42 let, ko je leta 1907 prejel nagrado. Najstarejša dobitnica Nobelove nagrade za književnost pa je bila Doris Lessing, ki je prejela nagrado leta 2007, stara 88 let. Ob predaji nagrade so mnogi menili, da bi ji čast morali izkazati že 20 let prej.