Obama v dvomih, ali si nagrado zasluži

Ameriški predsednik Barack Obama, letošnji nagrajenec Nobelove nagrade za mir, je v odzivu dejal, da je nad odločitvijo odbora presenečen ter da nagrado ponižno sprejema. Na nagrado gleda kot na poziv vsem narodom, da se spoprimejo z izzivi 21. stoletja.

"To nagrado bom sprejel kot poziv k delovanju, poziv vsem državam, da se soočijo z izzivi 21. stoletja," je dejal Obama. V izjavi na vrtu Bele hiše je ameriški predsednik še izrazil dvom, da si ob vrsti znanih osebnosti, ki so prejele Nobelovo nagrado za mir, to zasluži tudi sam. "Če sem odkrit, se mi ne zdi, da si zaslužim biti v družbi toliko osebnosti, ki so bile počaščene s to nagrado."

"Naj bom jasen. Ne vidim je kot priznanje mojim lastnim uspehom, temveč prej kot potrditev ameriškega vodstva v imenu prizadevanj vseh ljudi in vseh držav," je dodal. Obama je tudi povedal, da bo decembra odpotoval v Oslo in prevzel nagrado.

Obama si je nagrado zaslužil z "izjemnim trudom za okrepitev mednarodne diplomacije in sodelovanja med ljudstvi", je razložila komisija, ki izbira laureate. Od januarja letos, ko je prevzel vodenje največje države na svetu, poskuša znova zagnati mirovne pogovore na Bližnjem vzhodu, so poudarili, izpostavili pa so tudi njegov trud za zmanjšanje zalog jedrskega orožja. "Upamo, da bo nagrada vsaj malo prispevala k temu, da bo lažje dosegel, za kar si prizadeva," so še zapisali v obrazložitvi. Bolj kot preteklim dosežkom je torej namenjena spodbujanju prihodnjim.

Nagrajenec je počaščen, so sporočili iz Bele hiše. Norveški Nobelov odbor pa je zanj naredil izjemo: v nasprotju z dolgoletno tradicijo ga niso poklicali navsezgodaj zjutraj in ga obvestili o nagradi. "Zbuditi predsednika sredi noči pač ni nekaj, kar bi si človek lahko privoščil," je povedal šef odbora Thorbjörn Jagland. Po navadi nagrajence obvestijo kakšno uro pred razglasitvijo, v Washingtonu bi torej telefon zvonil ob petih zjutraj.

Predstavnik Bele hiše Robert Gibbs je novinarjem poslal kratko, a zgovorno SMS-sporočilo: "Uau!" poroča televizijska mreža CBS. Obama je tretji predsednik ZDA, ki je nagrado dobil v času trajanja mandata. Pred njim je to uspelo Theodorju Rooseveltu (1906) in Woodrowu Wilsonu (1919).

Barack Obama velja za pravo zvezdo med politiki. Še preden je dobil predsedniško nominacijo, je bila pozornost sveta uprta vanj. Zato so bila velika tudi pričakovanja. Več o njem si preberite tu.

'Nagrada za nasilje'

Ostro so se odzvali talibani v Afganistanu. Obami bi morali podeliti Nobelovo nagrado za nasilje, je dejal njihov predstavnik Zabihula Mudžahid. "Ko je Obama zamenjal predsednika Busha, so Afganistanci upali, da ne bo stopal po njegovih stopinjah. Na žalost je šel še korak dlje." Ameriški predsednik je v Afganistan poslal dodatnih 21 tisoč vojakov, skupaj jih je v tej državi že 100 tisoč.

Na našem forumu lahko mnenje, ali si je Obama zaslužil Nobelovo nagrado za mir ali ne, izrazite tudi vi.

Sarkozy in Türk čestitala Obami

Francoski predsednik Nicolas Sarkozy pravi, da pomeni podelitev Nobelove nagrade za mir Baracku Obami "vrnitev Amerike v srca vseh ljudi". Sarkozy je izrazil veliko zadovoljstvo, obenem pa dejal, da ta nagrada pomeni še nadaljnje zavzemanje za mir, pravico in vzdrževanje ravnovesja na našem planetu.

"Odločitev Nobelovega odbora je priznanje vašim prizadevanjem in odločnosti, da bi ustvarili novo razpoloženje v mednarodni politiki. Vaša vizija je navdihnila nov val optimizma v Združenih državah Amerike in po vsem svetu. V manj kot enem letu po tem, ko ste nastopili funkcijo 44. predsednika Združenih držav Amerike, smo bili priča novemu vodstvu Amerike z okrepljeno diplomatsko vlogo, znova okrepljenemu položaju multilateralnih organizacij ter obnovljenim prizadevanjem za svet brez jedrskega orožja. Trdno sem prepričan, da bo ta nagrada dodatno okrepila vašo predanost promociji miru in človekovih pravic ter boju proti podnebnim spremembam in revščini. Vaše vodstvo bomo potrebovali tudi v prihodnje. Vaše napore za izboljšanje položaja vseh ljudi na svetu pa bodo poleg Nobelovega odbora cenile tudi prihodnje generacije," je v odzivu na nagrado zapisal slovenski predsednik Danilo Türk.

Skrivnostna lista kandidatov

Za nagrade za mir se je potegovalo 205 kandidatov, skrivnostni petčlanski norveški Nobelov odbor, ki jih podeljuje, pa je tudi letos poskrbel za to, da informacije o njih niso odtekale v javnost. Veliko pa je bilo ugibanj. 

Med kandidati za nagrado, ki je lani šla v roke finskemu mirovnemu posredniku Marttiju Ahtisaasriju, naj bi bili tudi predsednik Francije Nicolas Sarkozy, francosko-kolumbijska aktivistka Ingrid Betancourt, ki je dolga leta preživela v ujetništvu kolumbijskih upornikov, kolumbijska mirovna posrednica Piedad Cordoba, jordanski princ Ghazi bin Muhammad, ki si prizadeva za medverski dialog, zimbabvejski premier Morgan Tsvangirai ter afganistanska borka za človekove pravice Sima Samar.

Nobelova nagrada za mir je najprestižnejša izmed nagrad sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Če bi upoštevali njegove želje, bi šla v roke mirovniku ali aktivistu za človekove pravice, ki si prizadeva za rešitev trajajočega konflikta in katerega vpliv bi se lahko s pomočjo nagrade močno povečal, pravijo poznavalci. Visoko na lestvici kandidatov, večkrat v zadnjih letih pa tudi dobitnikov, so običajno tudi borci proti podnebnim spremembam. Tako sta si nagrado za svoje dosežke pri osveščanju človeštva o pomembnosti skrbi za okolje pred dvema letoma razdelila nekdanji ameriški podpredsednik Al Gore in Mednarodna skupina ZN o podnebnih spremembah (IPCC), katere članica je tudi slovenska strokovnjakinja Lučka Kajfež Bogataj.

Nekaj zanimivih podatkov o Nobelovi nagradi za mir 

– Letos je bilo kar 205 nominirancev, največ doslej.
– Mati Tereza, ki je nagrado prejela leta 1979, se ni želela udeležiti tradicionalnega banketa za nagrajence, saj bi po njenih besedah denar lahko mnogo bolje porabili. Banket so odpovedali.
– Mednarodni odbor Rdečega križa je najuspešnejši dobitnik, nagrado so mu podelili leta 1917, 1944 in 1963. Prvo Nobelovo nagrado za mir pa si je leta 1901 s francoskim mirovnikom Fredericom Passyjem razdelil njegov ustanovitelj Švicar Henri Dunant.
– Najbolj kontroverzna je bila nagrada, ki so jo podelili leta 1973. Za sicer neuspešne poskuse končanja vojne v Vietnamu naj bi si jo razdelila takratni ameriški zunanji minister Henry Kissinger in severnokorejski pogajalec Le Duc Tho. Slednji je nagrado zavrnil.
– Med nominiranci v preteklosti sta bila tudi Hitler in Stalin.