Nobelova nagrajenca za mir zahtevata pravico za žrtve spolnega nasilja

Na slovesnosti v Oslu so danes podelili Nobelovo nagrado za mir, ki sta jo letos prejela borca proti spolnemu nasilju nad ženskami v konfliktih, kongoški zdravnik Denis Mukwege ter jazidska aktivistka Nadia Murad. Nagrajenca sta ob prevzemu nagrade pozvala k večjemu odzivu na nasilje nad ženskami in boju proti ravnodušnosti.

Muradova je v govoru na slovesnosti mednarodno skupnost pozvala, naj pomaga osvoboditi več sto žensk, ki so jih ugrabili skrajneži. "Zaščita Jazidov in vseh ranljivih skupnosti po svetu je odgovornost mednarodne skupnosti," je povedala.

Dodala je, da so skrajneži "v 21. stoletju - v dobi globalizacije in človekovih pravic", ugrabili, posilili in prodali več tisoč žensk in deklet jazidske skupnosti. Ob tem je spomnila, da je usoda več kot 3000 žrtev še vedno neznana.

Mlada dekleta so po navedbah Muradove v najboljših letih življenja prodana, kupljena, živijo v ujetništvu in so vsak dan posiljena. "Nepredstavljivo je, da vest voditeljev 195 držav po svetu ni mobilizirana v osvoboditev teh deklet," je bila kritična.

Mukwege je ob prejemu nagrade javnost pozval, naj preneha ignorirati žrtve spolnega nasilja v konfliktih.

Menil je, da so poleg storilcev za te zločine odgovorni tudi tisti, "ki se odločijo pogledati stran". "Če moramo začeti vojno, moramo začeti vojno proti ravnodušnosti, ki zajeda našo družbo," je poudaril.

Mukwege in Muradova sta postala dobitnika najprestižnejše izmed Nobelovih nagrad zaradi njunih prizadevanj na področju boja proti spolnemu nasilju kot orožju v vojnah in oboroženih konfliktih.

Predsednica norveškega odbora za Nobelovo nagrado Berit Reiss-Andersen je dvojico na slovesnosti označila za "dva najmočnejša glasova današnjega sveta".

Dodala je, da sicer prihajata iz različnih ozadij, vendar ju kljub temu združuje boj za pravico. "Povezana sta drug z drugim, kot sta povezana tudi z vsako osebo, ki je bila žrtev zlorabe," je dodala.

Od spolne sužnje do Nobelove nagrajenke za mir

25-letna Nadia Murad je po pobegu iz suženjstva v rokah skrajnih islamistov v svetu izpostavila usodo tisoče jazidskih žensk in deklet, postala je neutrudna aktivistka za pravice jazidske skupnosti, verske manjšine, ki naseljuje severne predele Iraka in Sirije. Ko je skrajna skupina Islamska država osvajala ozemlja Iraka leta 2014, je na tisoče Jazidov pobegnilo s svojih domov. Na tisoče jazidskih žensk in deklet pa je postalo 'vojni plen'.

Takšna je bila tudi usoda Muradove. Skrajneži so jo v domači vasi v Iraku zajeli leta 2014, zatem pa je, preden ji je po treh mesecih uspelo pobegniti, morala trpeti prisilno poroko, pretepanja in skupinska posilstva.

Nekaterim Jazidkam je iz ujetništva skrajnežev uspelo pobegniti, nekatere so družine kupile nazaj. Številne so še vedno pogrešane.

Muradova, ki je danes tudi ambasadorka ZN za žrtve trgovine z ljudmi, je v prvih vrstah, ko gre za boj za zaščito Jazidov in iskanje pravice za žrtve džihadistov.

Doktor Čudež je življenje posvetil pomoči ženskam 

Denis Mukwege večino svojega življenja pomaga žrtvam spolnega nasilja v Demokratični republiki Kongo. Doktor Čudež, kot so ga poimenovali zaradi njegovih kirurških sposobnosti, je pomagal na tisoče ženskam, ki so utrpele fizične in psihične poškodbe na od vojne razdejanem vzhodu DR Konga. Mukwege poleg tega svet že nekaj časa opozarja na njegov medel odziv na spolno nasilje v konfliktih.

Pravica za žrtve spolnega nasilja 

Na novinarski konferenci na predvečer podelitve nagrad sta letošnja Nobelova nagrajenca za mir zahtevala pravico za žrtve spolnega nasilja. Muradova je izpostavila, da v Iraku za posilstva jazidskih žensk in deklet še nihče ni odgovarjal: "Nekega dne moramo dobiti pravico," pravi in dodaja, da 3000 žensk še vedno ostaja v spolnem suženjstvu v rokah Islamske države. 

Mukwege pa je poudaril, da čeprav se je leta 2003 končala vojna v Kongu, v kateri je umrlo pet milijonov ljudi, nasilje v državi ostaja: "Po koncu vojne so vojaški poglavarji zasedli visoke državne položaje, in tako ni bilo govora o pravici in nasilje se je nadaljevalo." 

Podelitve v senci spolnega škandala 

Izbira letošnjih Nobelovih nagrajencev za mir je na neki način tudi odsev na škandal zaradi posilstva v vrstah švedske akademije, zaradi katerega so tokrat na prihodnje leto preložili podelitev Nobelove nagrade za književnost.

Švedsko sodišče je francoskega fotografa Jean-Clauda Arnaulta, glavnega akterja v tem škandalu, na začetku meseca zaradi posilstev obsodilo na dve leti in pol zapora. Arnault je poročen z zdaj že nekdanjo članico švedske akademije, pisateljico Katarino Frostenson. Novembra lani je časnik Dagens Nyheter objavil izpovedi 18 žensk, ki trdijo, da so bile Arnaultove žrtve med letoma 1996 in 2017.

Preostale letošnje Nobelove nagrade bodo danes podelili v Stockholmu – z izjemo tiste za književnost.