Po Nobelovo nagrado za mir politik ali navaden državljan?

Novica o tem, da je letošnja dobitnica Nobelove nagrade za mir Evropska unija, je sprožila mešane odzive. Medtem ko so se evropski voditelji drug za drugim zahvaljevali za nagrado in komentirali, da je to velika čast, so deževali tudi komentarji, da si EU v časih krize, s katero se ne spopada dobro, takšne nagrade sploh ne zasluži.

A kritiki ne morejo spremeniti dejstva, da bo EU to nagrado tudi dobila. Ob tem pa se pojavlja vprašanje, kdo bo v imenu celotne EU nagrado prevzel. Predsednik odbora za Nobelovo nagrado Thorbjoern Jagland ob razglasitvi zmagovalca ni želel povedati, kdo naj po nagrado tudi pride. "Odločitev, kdo naj pride po zlato medaljo in ima govor, je v rokah institucij EU," je dejal.

Najbolj verjetna prevzemnika nagrade sta sicer predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy. Kot možna kandidatka za prevzem se pojavlja tudi Catherine Ashton, visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko. Potem pa je tu še predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz.

O tem, da bi nagrado prevzel kak predsednik vlade ene od članic EU, se govori bolj zadržano. Čeprav je ta možnost manj verjetna, pa ni izključena.

Ne smemo pa pozabiti niti na nekdanje pomembne voditelje EU, ki so pustili svoj pečat na delo Unije. Nekdanji nemški kancler Helmut Kohl je tako resen kandidat za prevzem nagrade, vendar pa je njegovo zdravstveno stanje slabo, saj je leta 2008 po kapi in hudem padcu pristal na invalidskem vozičku, njegova zmožnost govora pa je zelo slaba.

Lahko pa se bo zadeva obrnila v čisto drugo smer. Po nagrado bi na primer lahko odkorakal navaden državljan EU oziroma skupina povsem običajnih prebivalcev EU. A vprašanje je, kako bi navadnega državljana izbrali in kaj bi tak državljan sploh povedal. Glede na ostre komentarje po razglasitvi nagrajenca v anketah na ulicah in družbenih razmerjih, navadni državljan verjetno o EU ne bi povedal nič dobrega.