Nobelova nagrada za medicino v roke trojici, ki je odkrila naš "notranji GPS"

V Stockholmu so danes začeli z objavo imen letošnjih prejemnikov Nobelovih nagrad. Najprej so razkrili letošnje nobelove nagrajence za medicino. Dobitniki Nobelove nagrade za medicino so tako postali ameriški nevrobiolog John O'Keefe ter norveška psihologa May-Britt Moser in Edvard I. Moser. Nagrado so si prislužili z odkritjem celic, ki določajo sistem pozicioniranja v možganih.

"Odkritja Johna O'Keefa, May-Britt Moser in Edvarda Moserja so rešila problem, ki je stoletja zaposloval filozofe in znanstvenike - kako možgani ustvarijo zemljevid okoli nas in kako lahko krmarimo skozi kompleksno okolje," je v obrazložitvi zapisal Karolinska Institut v Stockholmu.

Za kaj gre?

O'Keefe je leta 1971 odkril prvo komponento tega sistema za določanje položaja. Pri podganah je odkril vrsto živčne celice v delu možganov, imenovanem hipokampus, ki se je aktiviral, ko je bila žival na določenem kraju v laboratoriju. Podgana si je tako v svojih možganih ustvarila zemljevid sobe.

Leta 2005 sta nato zakonca May-Britt in Edvard Moser odkrila drugo ključno komponento možganskega sistema pozicioniranja. Identificirala sta vrsto živčne celice, ki ustvari koordinatni sistem in omogoča natančno določanje položaja in sledenje poti.

Odkritje bi bilo lahko koristno v nevromedicini, zlasti pri Alzheimerjevi bolezni, pri kateri se del možganov, odgovoren za orientacijo, poškoduje že v zgodnji fazi bolezni. "Znanje o sistemu pozicioniranja v možganih nam torej pomaga razumeti mehanizem, ki podpira uničujočo izgubo prostorskega spomina, ki prizadene ljudi s to boleznijo," je zapisal Nobelov odbor.

Prejeli bodo 881.000 evrov

O'Keefe in zakonca Moser si bodo nagrado v višini osmih milijonov švedskih kron (881.000 evrov) razdelili na pol. 

Lani so Nobelovo nagrado za medicino prejeli Američani James Rothman, Randy Schekman in Thomas Südhof za odkritja na področju delovanja celičnega transportnega sistema.

Podeljevanje nagrad bo potekalo vse do 13. oktobra

Podeljevanje nagrad se bo sicer nadaljevalo ves teden. V torek bo sledil prejemnik nagrade za fiziko, za kemijo pa v sredo. Sezono objav imen Nobelovih nagrajencev bo 13. oktobra sklenila tista za ekonomijo, pri kateri tradicionalno prednjačijo Američani.

Največ zanimanja za prejemnike Nobelove nagrade za mir

Tako kot vedno pa svet z največjim zanimanje čaka na petek, ko bodo objavili ime oz. imena prejemnikov Nobelove nagrade za mir. Glede na ugibanja so v vodstvu papež Frančišek, žvižgač Edward Snowden in Pakistanka Malala Jusafzaj.

Letos so zabeležili rekordnih 278 nominacij za Nobelovo nagrado za mir, o kateri za razliko od ostalih, ki jih objavijo na Švedskem, odloča norveški odbor. Seznam je tajen, a so nekateri predlagatelji sami razkrili svoje nominirance. Med razkritimi je tudi ameriški žvižgač Snowden, ki bi bil sicer kontroverzna izbira, saj bi zagotovo ujezila ZDA.

Direktor Instituta za mirovne raziskave v Oslu (Prio) Kristian Berg Harpviken, ki vsako leto objavi seznam petih favoritov za Nobelovo nagrado za mir, a mu doslej dejanskega nagrajenca še ni uspelo napovedati, je Snowdna uvrstil na drugo mesto.
Nagrada bi glede na Prio šla Frančišku, in sicer zaradi njegovega stalnega opozarjanja na usodo revnih in potrebo po novem pristopu k razvoju in ekonomski redistribuciji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

A tudi argentinski papež, ki je na čelu Cerkve od lani, bi lahko bil kontroverzna izbira, podobna izbiri ameriškega predsednika Baracka Obame, ki je Nobelovo nagrado za mir prejel leta 2009, manj kot leto dni po izvolitvi. Kritiki so takrat poudarjali, da je nagrado dobil za morebitna dobra dejanja v prihodnosti, ne pa za nekaj, kar je že dosegel.

Papež vodi tudi na čelu stavnice Paddy Power, na seznamu instituta iz Osla pa sta še 17-letna borka za pravice deklic do izobraževanja Jusufzajeva, ki so jo leta 2012 ranili talibani, in kongovski ginekolog Denis Mukwege, specializiran za zdravljenje s strani uporniških sil množično posiljenih žensk.

Institutovo peterico tvori še ruski opozicijski časnik Nova Gazeta, ki ga je, deloma z denarjem od Nobelove nagrade za mir, leta 1993 soustvaril zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov. Tudi vsa ta imena so visoko na stavnicah.

Lanska Nobelova nagrada za mir je šla Organizaciji za prepoved kemičnega orožja (OPCW).

Veliko ugibanj kroži tudi o letošnji Nobelovi nagradi za književnost. Za favorita znova velja japonski pisatelj Haruki Murakami, a vanj niso preveč prepričani literarni kritiki. Ti večje možnosti vidijo za uglednega kenijskega avtorja Ngugija wa Thiong'o, alžirsko pisateljico Assio Djebar ali somalijskega romanopisca Nuruddina Faraha - tudi spričo dejstva, da so bili od leta 1901 le štirje Nobelovi laureati iz Afrike.

Dobitnika nagrade za književnost bodo v Stockholmu predstavili v četrtek, razen če akademiji do takrat ne bo uspelo doseči soglasja. V tem primeru bi lahko objavo imena nagrajenca preložili za teden dni.