Nobelova nagrada za literaturo v Nemčijo

V Stockholmu so razglasili dobitnico 10 milijonov švedskih kron (slab milijon evrov) vredne Nobelove nagrade za literaturo. Slavila je nemška pisateljica in pesnica Herta Müller, ki je, kot so zapisali v obrazložitvi, prepričala s svojim opusom zgoščene poezije in odkritosrčne proze, ki upodablja pokrajino niča.

Herta Müller

Herta Müller se je rodila leta 1953 v Romuniji. Tam se je zaposlila kot učiteljica in prevajalka, a je delo izgubila, ker ni želela sodelovati z razvpito tajno policijo diktatorja Ceausescuja. Po vrsti groženj je leta 1987 zbežala v Nemčijo in se kmalu prebila med najbolj cenjene pisatelje v državi, medtem ko so v domovini njena dela prepovedali. Dobila je že vse najpomembnejše nagrade za nemške literate. Trenutno živi v Berlinu.

Čeprav je od njenega odhoda iz Romunije minilo že več kot 20 let, se v svojih delih nenehno vrača tja. Največ hvale je požel njen roman Dežela zelenih sliv, v katerem opisuje življenje petih mladih Romunov v času komunistične diktature. Kot je pojasnila, ga je napisala "v spomin na moje romunske prijatelje, ki so umrli v času Ceausescujevega režima“. Podobne tematike se loteva tudi v zadnjem romanu, ki je izšel avgusta, sledi pa zgodbi 17-letnika, ki so ga deportirali v Ukrajino.

V slovenskem prevodu je dosegljiv njen roman Živalsko srce, ki ga je za Cankarjevo založbo leta 2002 prevedel Slavo Šerc.

Napovedi se niso uresničile

Razglasitev so, tako kot vsako leto, spremljala številna ugibanja in neuradni seznami možnih lavreatov. Strokovni literarni krogi so namigovali, da je spet nastopil čas, da najvišje priznanje za literaturo pripade poeziji, veliko možnosti so pripisovali tudi literatom iz neevropskih dežel. V zadnjih letih so namreč kritiki članom akademije pogosto očitali, da so preveč naklonjeni evropskim piscem. A večina ugibanj se je danes natanko ob 13. uri izkazala za napačna.

Komu so pripisovali možnosti?

Če bi se akademija res odločila nagraditi Neevropejca, naj bi imeli dobre možnosti Američani Thomas Pynchon, Philip Roth in Joyce Carol Oates ter Amos Oz iz Izraela, Japonec Haruki Murakami in Kanadčanka Margaret Atwood. Med pesniki so omenjali imeni Šveda Tomasa Tranströmerja in Sirijca Alija Ahmada Saida. Nazadnje je Nobelovo nagrado za svoje pesniško ustvarjanje leta 1996 prejela poljska pesnica Wislawa Szymborska.

Lani je Nobelovo nagrado za književnost prejel francoski pisatelj Jean-Marie le Clezio. Še vedno pa se med nekaterimi kronisti Nobelove nagrade ni polegel prah, ki ga je leta 2004 dvignila nagrada za avstrijsko literatko Elfriede Jelinek. Ta naj bi bila za tradicionalni okus v svojih delih in življenjskih nazorih preveč radikalna.

Zadnjih deset dobitnikov Nobelove nagrade za literaturo

2009: Herta Müller (Nemčija)
2008: Jean-Marie Gustave le Clezio (Francija)
2007: Doris Lessing (Velika Britanija)
2006: Orhan Pamuk (Turčija)
2005: Harold Pinter (Velika Britanija)
2004: Elfriede Jelinek (Avstrija)
2003: J. M. Coetzee (Južna Afrika)
2002: Imre Kertesz (Madžarska)
2001: V. S. Naipaul (Trinidad/Velika Britanija)
2000: Gao Xingjian (Kitajska)