Nobelova nagrada za kemijo Nemcu in Američanoma za razvoj mikroskopije

Po razglasitvi nobelovih nagrajencev na področju medicine in fizike, so danes v Stockholmu oznanili tudi nagrajence za kemijo. Nobelovo nagrado bodo letos prejeli Eric Betzig, Stefan W. Hell in William E. Moerner za razvoj na področju fluorescenčne mikroskopije, je sporočil Karolinska Institut.

Kot pojasnjujejo, je bilo v preteklosti vse prej kot očitno, da bodo znanstveniki kadarkoli lahko preučevali žive celice v najmanjših molekularnih detajlih. Leta 1873 je mikroskopist Ernst Abbe predpostavil fizično omejitev za največjo možno ločljivost tradicionalne optične mikroskopije - nikoli naj ne bi mogla biti večja od 0,2 mikrometra.

Nagrajenci so presegli omejitev

A Betzig, Hell in Moerner so si prislužili Nobelovo nagrado za kemijo prav zato, ker jim je uspelo preseči to dozdevno omejitev. Zahvaljujoč njihovim dosežkom na tem področju je optična mikroskopija vstopila v "nano svet", so zapisali v sporočilu za javnost.

Nagrada je namenjena dvema ločenima dosežkoma na tem področju. Za prvega je zaslužen Hell, ki je leta 2000 razvil t. i. STED metodo mikroskopije. Pri njej sta uporabljena dva laserska žarka - eden spodbudi fluorescenčne molekule k žarenju, drugi pa izloči vso fluorescenčnost razen tiste v nanometrskem volumnu. Preučevanje vzorca, nanometer za nanometrom, priskrbi podobo z večjo ločljivostjo, kot jo je predvidel Abbe.

Betzig in Moerner sta medtem ločeno položila temelje za drugo metodo - t. i. mikroskopijo za posamezno molekulo. Metoda temelji na možnosti vklopa in izklopa fluorescenčnosti posameznih molekul. Znanstveniki si tako lahko isto območje ogledajo večkrat, pri čemer lahko vsakič zažari le nekaj molekul. Betzig je to metodo prvič uporabil leta 2006.

Danes se nanoskopija uporablja po vsem svetu in vsak dan se pridobiva novo znanje, ki prinaša izjemno dobrobit celotnemu človeštvu, poudarjajo v Stockholmu.

Znanstveniki s pomočjo nanoskopije preučujejo poti posameznih molekul znotraj živih celic. Vidijo lahko, kako molekule ustvarjajo sinapse med živčnimi celicami v možganih, sledijo lahko proteinom, ki so povezani s Parkinsonovo, Alzheimerjevo in Huntingtonovo boleznijo. Sledijo lahko tudi posameznim proteinom v oplojenih jajčecih.

Betzig: Sem srečen, a predvsem presenečen

Betzig se je rodil leta 1960 in dela v medicinskem inštitutu Howard Hughes v Virginiji. Leta 1953 rojeni Moerner je profesor na univerzi Stanford, leta 1962 rojeni Hell pa je direktor inštituta Max Planck za biofizično kemijo v nemškem Göttingenu. Vsi trije znanstveniki so svoje delo kasneje uporabili v medicinskih raziskavah, piše francoska tiskovna agencija AFP.

Betzig je v odzivu na nagrado dejal, da je "srečen, a predvsem presenečen". "Že pol ure gledam v računalnik, ampak bi lahko prav tako gledal v nič. Sem kot ohromljen," je dejal za nemško tiskovno agencijo dpa.

V Romuniji rojeni Hell medtem poziva komisije iz Stockholma sprva sploh ni jemal resno. "Najprej sem pomislil, da gre morda za šalo," je dejal. Nato je prepoznal glas predsednika komisije Staffana Normarka in dojel, da gre zares. Zatem je najprej dokončal branje odstavka, pri katerem je ostal, nato pa poklical ženo.

Nagrajenci si bodo razdelili 870.000 evrov vredno nagrado. Podelitve prestižnega odličja bo 10. decembra v Stockholmu.

Lani je šla Nobelova nagrada na kemijo v roke treh ameriških raziskovalcev Martina Karplusa, Michaela Levitta in Arieha Warshela. Nagrado so dobili za pionirsko delo pri razvoju računalniških programov, ki omogočajo razumevanje in napovedovanje kompleksnih kemičnih procesov.

Znani nobelovi nagrajenci za medicino in fiziko

Včeraj smo poročali o nagrajencih za fiziko. Nagrado bo dobila trojica znanstvenikov, ki so izumili modre LED diode. Sevanje takih diod je namreč svetlejše od običajnih diod, hkrati pa so LED diode energijsko varčnejše.

Že v ponedeljek pa so razglasili letošnje dobitnike Nobelove nagrade za medicino. Letošnji dobitniki Nobelove nagrade za medicino so ameriški nevrobiolog John O'Keefe ter norveška psihologa May-Britt Moser in Edvard I. Moser. Nagrado so prejeli za odkritje sistema v možganih, ki človeku omogoča orientacijo v prostoru.

Slovesna podelitev letošnjih Nobelovih nagrad bo tradicionalno 10. decembra v Stockholmu, na obletnico smrti ustanovitelja nagradnega sklada Alfreda Nobela.

Kdo bo prejemnik Nobelove nagrade za literaturo?

V Stockholmu bodo v četrtek razglasili Nobelovega nagrajenca za literaturo. Med 210 kandidati se omenja več imen, denimo Haruki Murakami, sirski pesnik Adonisa, češko-francoski pisatelj Milan Kundera ali kenijski pisatelj Ngugi wa Thiong'o, a nobeden med njimi ne velja za favorita, vse so le ugibanja.

Švedska akademija, ki izbira nagrajenca za književnost, vsako leto februarja sestavi seznam nominirancev, ki ga v maju skrajša na pet imen. Ključ, po katerem izbere dobitnika Nobelove nagrade, pa ostaja skrivnost.

V petek bo znan prejemnik Nobelove nagrade za mir

Tako kot vedno pa svet z največjim zanimanje čaka na petek, ko bodo objavili ime oz. imena prejemnikov Nobelove nagrade za mir. Glede na ugibanja so v vodstvu papež Frančišek, žvižgač Edward Snowden in Pakistanka Malala Jusafzaj.

Letos so sicer zabeležili rekordnih 278 nominacij za Nobelovo nagrado za mir, o kateri za razliko od ostalih, ki jih objavijo na Švedskem, odloča norveški odbor. Seznam je tajen, a so nekateri predlagatelji sami razkrili svoje nominirance.