Nobelova nagrada za kemijo gre Američanoma

Nobelovo nagrado za kemijo bosta letos prejela ameriška znanstvenika Robert Lefkowitz in Brian Kobilka za prelomna odkritja notranjega delovanja pomembne družine receptorjev, receptorjev v G-proteinih, zaradi katerih se celice odzivajo na zunanje dražljaje, je danes sporočila švedska kraljeva akademija za znanost.

Kot so pojasnili, skoraj polovica zdravil deluje na podlagi odziva teh receptorjev, tako da bo poznavanje njihovega delovanja znanstvenikom omogočilo razvoj boljših zdravil z manj stranskimi učinki.

Sven Lidin, članica odbora za Nobelove nagrade, je pojasnila, da zahvaljujoč njunemu delu vemo, kako izgledajo, sicer pa imajo ključno vlogo pri prenosu informacij med celicami. Neravnovesje v tem procesu vodi v zdravstvene težave, je dodala. Človeška telesa so namreč fin sistem interakcij milijard celic. Te vsebujejo majcene receptorje, ki jim omogočajo, da čutijo svoje okolje s tem, da se prilagodijo novim situacijam, so dodali.

Kot je dodala druga članica odbora Sara Snogerup, lahko zdaj uživa v kavi zahvaljujoč receptorjem. Zahvaljujoč Lefkowitzu in Kobilki pa zdaj ve, "kako do tega pride".

Lefkowitz je nagrade zelo vesel

69-letni Lefkowitz je raziskovalec na medicinskem inštitutu Univerze Duke v Durhamu v Severni Karolini, kjer je tudi profesor medicine in biokemije. Pravi, da je nagrade zelo vesel in da je bil zelo presenečen. Kot je dejal, je že trdno spal s čepki v ušesih, ko je zazvonil telefon, žena ga je zbudila in po telefonu je izvedel novico.

Kobilka mislil, da gre za šalo

Kobilka prihaja z medicinske fakultete Univerze Stanford v Kaliforniji, kjer je profesor medicine ter molekularne in celične fiziologije. 56-letni Kubilka je dejal, da je sprva mislil, da gre za šalo, ko so mu sredi noči po telefonu sporočili, da bo prejel Nobelovo nagrado. Dodal je, da je zelo vesel, da pa še vedno težko verjame, saj je še vedno "med budnostjo in spancem".

Na kakšen način so celice v interakciji z okoljem?

Kot je sporočila švedska akademija, je bilo dolgo uganka, na kakšen način so celice v interakciji z okoljem in kako se prilagajajo novim razmeram, ko se na primer zaradi adrenalina poveča krvni pritisk in pospeši bitje srca.

Znanstveniki so domnevali, da imajo celične membrane neke vrste receptorje za hormone. Z uporabo radioaktivnosti je Lefkowitz z ekipo leta 1968 odkril receptorje, tudi tiste za adrenalin, in tako začel odkrivati njihovo delovanje. Pomemben prelom je nato ekipa dosegla v 80. letih, ko se ji je pridružil Kobilka in ko so uspeli izolirati gen Beta-adrenergičnega receptorja. Lani so nato naredili posnetek, ko je ta receptor aktiviral hormon in poslal signal celici. Kobilka je tudi prispeval k odkritju, da obstaja cela družina podobnih receptorjev, ki se sedaj imenujejo receptorji v G-proteinih.

Letošnja sezona Nobelovih nagrad se je začela v ponedeljek z razglasitvijo dobitnikov nagrad za medicino. Včeraj sta bila znana dobitnika za fiziko, jutri pa bo znano ime nobelovca za književnost. Dobitnika najbolj prestižne Nobelove nagrade za mir bodo razglasili v petek. Dobitnik nagrade za ekonomijo bo po napovedih znan 15. oktobra.

Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel, in sicer vsako leto 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti.

Letos je nagrada, ki si jo sicer lahko razdelijo do trije nagrajenci, vredna osem milijonov švedskih kron (940.000 evrov), medtem ko je bila od leta 20001 do lani vredna deset milijonov kron.