Nobelova nagrada fizikom, ki so raziskovali stanje snovi

Karolinska Institut v Stockholmu je sporočil imena letošnjih Nobelovih nagrajencev za fiziko. To so David J. Thouless, F. Duncan Haldane in J. Michael Kosterlitz, ki so si nagrado prislužili za teoretske raziskave stanja snovi. Komisija je v svoji obrazložitvi zapisala, da je trojica "odprla vrata" v neznani svet, v katerem prevzame snov nenavadna stanja, so pojasnili na Švedski kraljevi akademiji znanosti.

82-letni Thouless, ki se je rodil na Škotskem, je zaslužni profesor na Univerzi Washington v Seattlu. Prejel bo polovico nagrade oz. štiri milijone švedskih kron (417.000 evrov). Drugo polovico si bosta razdelila 65-letni Haldane, rojen v Londonu, ki poučuje na univerzi Princeton, in 74-letni profesor Kosterlitz z univerze Brown v Providencu, ki je prav tako rojen na Škotskem.

Znanstveniki so uporabili napredne matematične metode za preučevanje nenavadnih oblik snovi, vključno s superprevodniki, supertekočinami ali tankimi magnetnimi filmi. "Zaradi njihovega pionirskega dela se mnogi ljudje nadejajo uporabe v prihodnje tako v znanosti o materialih kot v elektroniki," so še sporočili v Stockholmu.

Haldane je v odzivu dejal, da je zelo zelo presenečen in zelo zadovoljen. "Tako kot pri večini odkritij, na njih naletiš," je po telefonu izjavil za novinarje v švedski kraljevi akademiji znanosti.

Eden od žirantov si je pri ponazoritvi postopkov, za katere so podelili letošnjo nagrado, na podelitvi nagrade pomagal kar s krofom, cimetovo rolico in presto. "Število lukenj je tisto, čemur topologisti pravijo topološka nespremenljivka," je pojasnil Thors Hans Hansson. Ob tem je spomnil, da cimetova rolica nima lukenj, krof ima eno, presta pa dve.

"Če vzamete krof, ima enako topologijo kot recimo rešilni pas. Neskončno število takšnih krofov lahko zavzame kakršno koli obliko in velikost, pri tem pa jim je skupno to, da imajo enako topologijo," ga je dopolnil drug član žirije Mats Larsson.

Po besedah znanstvenikov krogla ali skleda pripadata isti topološki kategoriji, krof z luknjo na sredini in kavna skodelica z luknjo v ročaju pa različnima kategorijama.

Raziskavo stanja snovi so fiziki opravili v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja. Komisija se pogosto odloči, da nagradi razkritja, do katerih so znanstveniki prišli že pred časom, če se izkaže, da so ta pomembna in so prispevala k razvoju področja.

Tuje tiskovne agencije so sicer napovedovale, da bi lahko z Nobelovo nagrado odlikovali odkritje in potrditev gravitacijskih valov. Ta je letos spomladi je dodobra vznemirila znanstveno skupnost. Odkritje je potrdilo enega od napovedi Alberta Einsteina v njegovi splošni relativnostni teoriji. Prvič so gravitacijske valove potrdili februarja letos.

Lani sta Nobelovo nagrado za fiziko prejela Japonec Takaaki Kajita in Kanadčan Arthur B. McDonald za njuno delo na področju raziskovanja nevtrinov oz. za odkritje, da imajo nevtrini maso, kljub temu da lahko spreminjajo svojo obliko. Za fiziko osnovnih delcev je bilo to zgodovinsko odkritje, ki je ponudilo pomemben vpogled v skorajda skriti svet nevtrinov.

Objave letošnjih Nobelovcev so se začele v ponedeljek, ko so iz Instituta Karolinska sporočili, da bo letošnji dobitnik nagrade za medicino Japonec Yoshinori Ohsumi za odkritje mehanizma avtofagije, temeljnega procesa za razgradnjo in recikliranje delov celice.

V sredo bo sledila objava nagrade za kemijo, v petek bodo tradicionalno objavili nagrajenca za mir, v ponedeljek bo na vrsti nagrada za ekonomijo, naslednji četrtek pa še za književnost.

Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Dobitniki bodo nagrade, vredne po osem milijonov švedskih kron oz. 831.000 evrov, prejeli na slovesnosti 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti.