Svet

Kako zaživeti po smrti otroka?

Ljubljana, 10. 02. 2019 07.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
Nuša Lesar
Komentarji
25

Njihov svet je namenjen vsem, ki se soočate s težkimi prelomnicami v življenju ali pa se morda še bomo. Da bi bili takrat sposobni svetlega uvida, da še pridejo lepši dnevi, vam svoje zgodbe pripovedujejo ljudje, ki jim je življenje namenilo najtemnejše preizkušnje.

S cmokom v grlu vendarle dvignem telefon in pokličem Natalijo. Več dni sem spretno iskala izgovore in prelagala ta klic. Kaj sploh rečeš mamici, ki jo želiš povabiti k pogovoru o tem, kako je izgubila svojega otroka? "Natalija, pozdravljeni, najprej, moje sožalje ..." Medtem se mi v misli pririne dvom, ali sem jo ravnokar spet spomnila na to, da ji je umrl otrok in ji bo spet hudo. A na drugi strani je glas stabilen, celo vesel: "Dober dan, najlepša hvala."

Njihov svet: Natalija Slatner
Njihov svet: Natalija Slatner FOTO: Svet

Ko zdaj gledam nazaj, mi je jasno, da Natalije moj izrek sožalja dve leti po smrti sina Gabrijela ni "spomnil", da ji je umrl sin, to dejstvo jo spremlja ves čas, le naučila se je živeti s tem. Kako trapast se mi zdaj zdi ta pomislek, pa vendar, razmislite, vi znate izbrati prave besede v takšnem trenutku?

"Da sva še mlada, da imava še čas, so nama govorili in to me je zelo bolelo. Da, sva še mlada, še bova imela otroke, ampak tega časa in teh občutkov, ki sva jih gojila do Gabriela, nama nihče ne more povrniti." Najbolj pomaga prav izrek sožalja, objem, stisk roke in to, da boste odnesli svečko na njegov grob.

Njihov svet: Natalija Slatner
Njihov svet: Natalija Slatner FOTO: Svet

Natalija je prepričana, da je biti mama in mama angela njeno poslanstvo, zato o tem tudi govori. Gabriel je umrl v šestem mesecu nosečnosti. V glavi se mu je nabirala tekočina, ki mu je drobila možgane. Če bi preživel do konca nosečnosti, bi imel okvare, zaradi katerih verjetno nikoli ne bi odšel iz bolnišnice. Že v trebuhu je imel na uro tudi po 50 epileptičnih napadov in starša sta sprejela zdravniški nasvet in nosečnost prekinila.

Ves čas mi tečejo solze, snemanje moramo prekinjati, ker si moram JAZ opomoči, preden lahko nadaljujem. Neizmerna ljubezen, ki jo Natalija premore ne le do svojega mrtvorojenega otroka, ampak do vse družine, vseh ljudi je neopisljiva z besedami, začutiš jo, zadene te v dno duše. Prelomi me, ko opisuje, da je na porod čakala skupaj s še eno porodnico. "Vprašala me je, kaj bomo imeli, pa sem rekla, da fantka. Nisem ji želela razlagati, da vem, da ob rojstvu ne bo zajokal, nisem ji želela naložiti slabega občutka pred njenim najlepšim dnevom."

Njihov svet: Natalija Slatner
Njihov svet: Natalija Slatner FOTO: Svet

"Bilo je najtežje," mi večkrat ponovi, "a svet je tudi po izgubi otroka lahko še vedno lep." In res, ko jo gledam tako pomirjeno in polno ljubezni, ji preprosto verjamem.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (25)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

85391
10. 02. 2019 12.39
+56
Sem tudi sama imela splav, je bilo tezko, ampak mi tudi pod razno ni to isto kot ce bi mi otrok umrl ko se ze enkrat rodi... Mislim da je vse odvisno, kako jemljes to stvar. Jaz nisem pustila, da me to zaznamuje za celo zivljenje... da se me bodo ljudje zapomnili samo po tem, da sem imela splav in da bom jaz ta dogodek premlevala v nedogled.
Samantha Bre?ko
10. 02. 2019 11.05
+107
Ni hujšega bolečine kot izguba otroka in tisti kateri to ni doživel ne ve kako se počutijo mamice in očetje ob tem! Hudo je ko gledaš otroke drugih in se sprašuješ kako velik bi bil moj sedaj kako bi izgledal.... Itd. Sanje se včasih spremenijo v nočne more!!! Ni lahko Sama sem izgubila popolnoma zdravo punčko staro 6 mesecev (nenadna smrt dojenčka) Mamici ob izgubi Gabrijela iskreno sožalje ❤️
Tina Kova? 1
10. 02. 2019 10.24
+122
vem da bom sprožila minuse in val jeze, pa vendar ........ izgubiti otroka v trebuhu - splav, ali izgubiti otroka kot je živ, se ga dotakniti, vzgajati, z njim rasti, se mu posvečati, z leti se veča ljubezen, skrb........... je veliko drugače če je star kot dojenček, 1 leto, 2 leti, 3 leta, 5 let, 10 let, 16 let. Ti si dejansko z njim kot mama in on tebi kot otrok. Ko pogledam sliko, se mi zdi, da bi bilo veliko težje, če bi ga. izgubila to prelepo punčko Lariso, ki ima, ugibam 9 let, ni važno, kot Gabriela, ki je umrl kot splav oz. so celo sami se odločili za splav. Splav, namerno povzročen ali spontan, sta spet drugačne vrste žalosti, vendar neprimerljiva ko se otrok rodi živ, ga imaš ob sebi, ga vidiš, čutiš s telesom in srcem. Slišiš ga, vohaš ga, držiš ga, in on tebe! Je seveda žalostno, izguba otroka, ampak kot je že rekel Ramzesll, je naslov hudo zavajajoč - ker vsakdo pomisli na smrt živorojenega otroka, po možnosti nekaj let živečega....... ne pa splav. Lp
Tina Šusterši? Kova?i?
10. 02. 2019 10.36
+117
To ni splav, to je porod! Predno govorite, se poducite!!! Splav se smatra do 21. Tedna, dalje je porod! Za nase otrocke smo dobili rojstni list. Nasi otrocki so bili, so in bodo! Le oseba, ki cesa takega ni dozivela, lahko pusti tak komentar! Jaz sem svojo hci rodila mrtvo v 37. tednu nosecnosti. A moram reci, da je ni bilo, da to ni nic takega. Zenska zamisli se kaj pises!!! Take izkusnje ne privoscim niti najhujsemu sovrazniku! Ja, dan njene smrti in rojstva podozivljam vsak dan, bolecina me spremlja na vsakem koraku! Najprej obuj nase cevlje in hodi v njih kaksen dan, potem nas sodi! Vendar pazi, ko enkrat obujes te cevlje, jih ne mores vec sezuti! Ta komentar me je globoko prizadel in razjezil!
milllla
10. 02. 2019 12.36
+51
Oprosti...Povej mi zakaj bi se morali starsi z mrtvim porodom primerjati z smrtjo starejsega otroka? Saj ni treba, vse boli, boli, boli... Ni vazno kaj bolj in kaj manj... Boli! Imam dobro prijateljico, ki je imela tak porod, ko je jokala z otrokom v narocju ma ne od srece... Nimam vec besed.
Machetekills007
10. 02. 2019 14.42
-14
iwilliwillhacku
10. 02. 2019 17.38
+40
vi rečete splav... jaz vam povem kaj je splav po 20t.. kot sprožen porod, imaš popadke in bolečine.. pritiskaš in pritiskaš ven pride plodek mali otročiček velik za vašo dlan. položijo ti ga v roko, to malo bitje, bitje katerega srček si slišal biti, bitje ki je raslo v tebi, domov pa prideš sam... brez otročka... brez bitja ki si ga vzljubil že kot pikico na prvem ultrazvoku. greš čez enak postopek kot mamica ki rodi živega otročka le da domov prideš sam.. čisto sam... in ne ni primerjave ker ni potrebna... v obeh primerih je MAMA izgubila OTROKA, ista bolečina, isto trpljenje, ista žalost.
Joži
10. 02. 2019 19.25
+32
Jaz sem izgubila otroka rodila z 9.meseci nosečnosti in moram reči bilo je zelo hudo.Najbolj je bolelo,ko so mamice dobile svoje otroke jaz,pa ne.Tudi zdaj,ko je že 31.let dobim solze.Drugi šok sva doživela,ko sva ,ko sva izgubila sina starega 6. mesecev.Izgubiti otroka je zelo hudo naj to bo v trebuhu,splav ali ko je otrok živ.To razume samo tisi,ko to sam doživi na svoji .koži.
Špela88
11. 02. 2019 13.08
+4
Tina bravo! Tudi sama sem v teh čevljih, težko jih je nositi.
Machetekills007
10. 02. 2019 10.18
-20
Ramzess
10. 02. 2019 09.46
+32
En primer, pa še to mrtvorojenega otroka, pa še tu je šlo za odločitev staršev, ker sta vedela kaj ju sicer čaka, naslov pa tako zelo zavajajoč in splošen.
milllla
10. 02. 2019 12.39
+23
Kako ves kaj te caka? Kako se pripravis na to? Nikoli nisi pripravljen. Kje je empatija?
Hellsrael
10. 02. 2019 09.31
+184
Teta in stric sta izgubiča sina pri 17ih. Prometna. Teta se je naucila ziveti s tem stric nikoli. Njegova dusa je prazna njegove oci prav tako. Ne pomaga nobena terapija noben pogovor. Nekoc mi je dejal "lahko je poleg mene stadion ljudi ..vsak z 1001 nasvetom kaj kako ... Zvecer grem spat sam..takrat ostaneva sama..midva" mene so oblile solze...razumel sem ga. Takega gorja res ne privoscis nikomur na svetu.
Hellsrael
10. 02. 2019 09.32
+55
Hellsrael
10. 02. 2019 09.32
+30
Kliko7
10. 02. 2019 09.46
+20
TistoPravo
10. 02. 2019 16.52
+12
Človek vedno mora ustati zjutraj sam, in vsak dan znoca najti voljo. Taki življenski dogodki te nefizično takompoškodujejo, da pri zdravem fizičnem telesu za vedno ostaneš ...nepopravljiv. in ni tolažbe, ki ti jo lahko da kdorkoli...razumeti življenje, nikoli več...živeti življenje, v praznini...v mislih, kako bi se z ljubljeno osebo pogovarjal danes...si priklicati njegov/ njen glas...vedno znova iščeš pot do tja, in vso pravico imaš...da se to iskanje nikoli ne konča
Hellsrael
10. 02. 2019 19.48
+12
Vcasih mi je povedal da ima na tem svetu le eno zeljo... In ta je...sanjati ga...vsaj se enkrat. Ne razume ,zakaj mu po nekaj letih se ni uspelo glede na to ,da zaspi z mislimi ,ki letijo k njemu in se zjutraj zbudi z njegovim imenom v ustih... Meni je strica zal, sploh zato ker je hudo bolan. Njemu je vseeno, na tem svetu je kot mi pove..opravil. '' ne zalujte za menoj, veste da nima smisla. Smejte se..smejte z mano..kmalu se bova spet videla in tam bova ostala za vedno. '' to so res taksni travmaticni dogodki ki bliznje zaznamujejo za vedno. Novo leto ni vec novo leto...rojstni dnevi izgubijo pomen...poletja niso vec oddih ns morju..in nekje ob jezeru...ampak priloznost za urejanje groba...sajenje roz ... Jaz pravim...naj Bog da moci ... razuma tistim ,ki zivijo z izgubo bliznjega... Skoda, da se pri nas ne govori toliko o tem.. Pomagalo oz.olajsalo bi mnogim, ce bi imeli prostor kjer bi izlili svojo duso..se izpovedali...
TistoPravo
10. 02. 2019 20.21
+4
Želi si jit pogovarjat z njim...nerverjetno je, kako močna želja nastane ko z nekom bližnjim nenadoma izgubimo stik čez noč. Sprva šok, obdobje zmedenosti, potem pa čedalje večja želja po stiku...znaku...glasu...dotiku...spomini bledijo, a želja se krepi.
Uporabnik215111
10. 02. 2019 08.45
+153
Niti pomisliti ne upam. Starši,ki živijo po smrti svojih otrok,so zame pravi heroji. Zase lahko rečem,da sem zelo močna oseba,vendar izgubo otroka verjetno ne bi prenesel.
Angelina145
10. 02. 2019 08.09
+112
Tega res ne zelis nikomur.
Kliko7
10. 02. 2019 08.04
+172
Eno je, ce umre otrok, ki ga na svetu se prakticno ni bilo in ni spominov in drugo je, ce umre, ko je ze na svetu in ko je ze navezan pristen stik! Cudno se slisi, vendar je res!
Špela88
10. 02. 2019 09.22
+1
Otrok, ko je spočet, je za nas že otrok, katerega se neizmerna veselimo. So spomini že ustvarjeni pa četudi samo preko uz slik in računalnika. To je moj /vaš otrok ne glede na vse.
Kliko7
10. 02. 2019 09.45
+35
Tudi to je res, vendar kot sem rekel, bolecina je neizmerna, ce se to zgodi v letih po porodu!
minkica91
10. 02. 2019 08.00
+184
ni hujše bolečine kot ob smrti otroka. To vedo starši,ki so to doživeli. Nikoli se tega ne more pozabiti in nobena sodobna terapija ne pomaga.