V 150-članskem parlamentu naj bi krščanskodemokratska stranka po več kot 90 odstotkih glasov dobila 43 sedežev, Lista populističnega politika Pima Fortuyna pa 26.
Dosedanja vladna koalicija je doživela velik poraz. Najbolj boleč poraz po drugi svetovni vojni pa so zabeležili doslej vladajoči laburisti premiera Wima Koka, ki naj bi dobili 23 sedežev. Vodja PvdA Ad Melkert, ki naj bi na položaju premiera nadomestil Koka, ki zapušča politiko, je po porazu stranke že napovedal svoj odstop.
Tudi desnosredinski konservativni liberalci (VVD) so dobili 23 poslanskih sedežev, potem ko so v prejšnjem mandatu razpolagali z 38. Levi demokrati (D66) pa so dobili sedem sedežev in jih tako izgubili sedem. Od ostalih strank je sedeže v parlamentu dobila še Socialistična stranka, ki jih bo odslej zasedala devet, medtem ko ji je doslej imela pet, in nova desničarska stranka Leefbaar Nederland, ki se je z dvema poslanskima mestoma prvič prebila v parlament. Sicer pa so si pot v parlament utrli tudi zeleni z 11 mandati, Krščanska unija s štirimi in verska stranka SGP s tremi.
Visoko - približno 80-odstotno - volilno udeležbo je vsekakor pogojevalo razgreto politično ozračje po uboju populista Pima Fortuyna.
Volilna udeležba je bila tokrat višja kot pred štirimi leti. Eno uro pred zaprtjem volišč ob 21. uri se je volitev udeležilo 78 odstotkov volilcev, medtem ko se je volitev leta 1998 udeležilo 73,2 odstotka volilnih upravičencev.
Volitve so potekale v razburkanem političnem ozračju po umoru Fortuyna le devet dni pred volitvami. Fortuyn je v ospredje prinesel teme priseljevanja, kriminala in javnih služb. Dosedanja opozicijska krščanskodemokratska stranka CDA pa je napadala vlado predvsem na področju zdravstva in šolstva in zahtevala več varnosti za državljane.
Kok je politično dogajanje na Nizozemskem soustvarjal dobri dve desetletji, zadnjih osem let kot vodja tristranske vladne koalicije PvdA, VVD in D66. Lahko se je pohvalil z vrsto dosežkov, od zmanjšanja brezposelnosti in revščine pa do tega, da je proračunski primanjkljaj spremenil v presežek. Avgusta lani je zadovoljen napovedal svojo upokojitev in kazalo je že, da se bo v zgodovino zapisal kot eden od največjih evropskih državnikov.
Toda njegov kabinet ni dokončal drugega mandata. Štiri tedne pred predvidenim datumom volitev je celotna vlada odstopila zaradi kritičnega poročila do politike nizozemske vlade v zvezi s srbskim pokolom Muslimanov julija 1995 v Srebrenici, ki ga je po šestih letih raziskav 10. aprila objavil Nizozemski inštitut za vojno dokumentacijo. Nizozemska vojska v okviru mednarodnih enot takrat namreč ni preprečila pokola muslimanskih civilistov.
