Nizka volilna udeležba

Na dvodnevnem referendumu o novi ustavi Srbije je prvega dne do zaprtja volišč oziroma do 20. ure glasovalo nekaj več kot 1,16 milijona ali 17,5 odstotka volilnih upravičencev, je sporočila nevladna organizacija Center za svobodne volitve in demokracijo (CeSID), ki ima opazovalce na skoraj vseh voliščih. Srbija bo dobila novo ustavo, če bo zanjo glasovala najmanj polovica njenega volilnega telesa, za kar bodo imeli priložnost še v nedeljo.

Srbska volilna komisija pa je na drugi konferenci za novinarje sporočila, da je do 18. ure glasovnice oddalo 15,29 volilnih upravičencev, vendar je poudarila, da še ni dobila podatkov z volišč na Kosovu.

Prvega dne je bila največja volilna udeležba v Beogradu (18,21-odstotna), najmanjša pa v Vojvodini (11,78-odstotna), kjer posamezne stranke sicer niso bile zadovoljne z določili ustave, ki se nanašajo na avtonomijo pokrajine.

Komisija mora končne uradne izide referenduma objaviti najpozneje 2. novembra do 20. ure, prve izide pa je napovedala za ponedeljek zvečer. CeSID, ki je s 1335 opazovalci pokril večino volišč v Srbiji in na Kosovu, je napovedal, da bo prve neuradne izide referenduma sporočil že v nedeljo ob 21. uri oziroma uro po zaprtju volišč.

Približno 8.400 volišč v Srbiji bo od 7. do 20. ure odprto tudi v nedeljo za skupno nekaj manj kot 6,64 milijona volilnih upravičencev. Srbske oblasti so poskrbele za prireditev referenduma tudi na Kosovu, kjer je za dobrih 101.000 volilnih upravičencev odprto skupaj 265 volišč v tistih krajih, kjer naj bi bilo glasovanje varno.

Ustavo, ki v preambuli opredeljuje, da je Kosovo "sestavni del srbske države, v okviru katere ima široko avtonomijo", je že potrdil srbski parlament 30. septembra, ko je zanjo glasovalo 242 od skupno 250 poslancev, vendar je za njeno veljavnost potrebna še najmanj polovica glasov vseh volilnih upravičencev, ki jih je v Srbiji skupno okrog 6,64 milijona. Referendumsko vprašanje se glasi: Ali ste za potrditev nove ustave Republike Srbije?

CeSID je sicer v petek namignil, da bo prvega dne volilna udeležba 25-odstotna. To naj bi govorilo v prid njegovi napovedi, da bo nova srbska ustava dobila zadostno podporo. Predstavnik CeSID Marko Blagojević je sicer danes opozoril, da današnje udeležbe na referendumu ni mogoče primerjati s prejšnjimi volitvami, ker so v Srbiji prvič priredili dvodnevno glasovanje.

Koštunica prepričan, da se bodo Srbi pravilno odločili

Večina vodilnih predstavnikov vladajočih in opozicijskih strank je danes izrazila prepričanje, da se bodo državljani Srbije na plebiscitu opredelili za zamenjavo dosedanje šestnajst let stare, t.i. Miloševićeve ustave z novo, ki naj državi zagotovil stabilnost in definira njeno identiteto, kot je v petek v pogovoru za srbsko televizijo RTS povedal premier Vojislav Koštunica.

Če bo nova ustava dobila zadostno podporo tudi na dvodnevnem referendumu, bo srbski parlament že prve dni novembra na posebni seji sprejel ustavni zakon za njeno izvedbo. Zakon mora enako kot sama ustava dobiti podporo najmanj dve tretjine poslancev.

Za širšo javnost pa bo najbolj pomembno tisto njegovo določilo, ki bo opredeljeval splošne volitve. Za zdaj naj bi bilo gotovo, da bodo parlamentarne volitve že v decembru, glede predsedniških ter lokalnih in pokrajinskih pa so med odločilnimi političnimi dejavniki v Srbiji še vedno velika razhajanja.

Če ustava ne bo dobila zadostne podpore srbskih glasovalcev pa je referendum mogoče ponoviti šele čez leto dni. Toda v Srbiji bodo predčasne parlamentarne volitve po vsej verjetnosti razpisali tudi v primeru neuspeha plebiscita.

Ena od članic vladajoče koalicije, G17 plus, je namreč že od začetka leta grozila, da bo izstopila iz vlade, če Srbija ne bo nadaljevala pridružitvenih pogajanj z EU. To naj bi G17 plus 1. oktobra tudi storila, vendar je pozneje pojasnila, da bodo ministri iz njenih vrst svoje odstope "aktivirali" šele, ko bo končan referendum o ustavi.

V kolikor bo G17 plus, ki jo vodi srbski finančni minister Mladjan Dinkić, tokrat uresničila svojo grožnjo, se bo Srbija soočila s predčasnimi parlamentarnimi volitvami tudi v primeru neuspešnega referenduma o ustavi.

Če Srbija ne bo dobila nove ustave, se bo lahko znašla v precej kočljivem položaju, na kar sta opozorila srbski predsednik Boris Tadić in premier Vojislav Koštunica. Prvi je opozoril, da bi se v primeru neuspeha referenduma Srbija soočila "z več mesecev ali morda celo z več let politične negotovosti, z nekakšno vrsto institucionalne krize".

Koštunica pa je opozoril na "temačne in nezaslišane posledice" morebitnega neuspeha referenduma. "Vprašanje ustave je vprašanje prihodnosti države, kajti le suverena volja ljudstva, izražena na referendumu, lahko trajno zaokroži in potrdi ozemeljsko celovitost Srbije," je zatrdil srbski premier.

Visoki funkcionar Tadičeve Demokratske stranke Dragoljub Mičunović pa je danes povedal, da bi bile posledice neuspešnosti referenduma "zelo neprijetne in slabe, saj bi Srbija svetu sporočila, da je soočena s politično nestabilnostjo".