Mubarak: Ne bom več kandidiral

Na trgu Tahrir v prestolnici Egipta se je danes zbralo več kot milijon protestnikov, ki želijo strmoglaviti 30-letno vladavino predsednika Hosnija Mubaraka, poroča Al Džazira. "Pojdi Mubarak, odidi že. Mi ne gremo nikamor, ti greš!" ga pozivajo. Tam vztrajajo kljub policijski uri, danes pa se jim je pridružil tudi sin nekdanjega egipčanskega predsednika Naserja.

Več deset tisoč ljudi se je zbralo tudi na osrednjem trgu v  Aleksandriji, v Sinaju pa naj bi bilo zbranih okoli 250.000 ljudi. Protesti potekajo tudi v mestih Mansoura, Damnhour, Arish, Tanta in El-Mahalla in El-Kubra.

Protestniki so danes vendarle dočakali odgovor, saj jih je ob 23. uri po lokalnem času Mubarak nagovoril. "Žalosti me, da so se mirni protesti, ki so bili zgolj svobodno izražanje volje, iz civiliziranih sprevrgli v zelo nasilne, v pravi kaos. V srcu čutim strah, ki se je naselil v Egipčane. Nikoli nisem prosil za to, da bi bil predsednik. Poznate težke pogoje, v katerih sem postal predsednik. Veste, kaj vse sem dal za to državo. Časten mož sem. Ni v meni, da bi izdal tisto, kar ste mi zaupali. Moja prioriteta je, da spet vzpostavim mir in stabilnost ter zagotovim, da gre odgovornost za to državo v roke, ki jih boste izbrali ljudje. Odločen sem, da ne bom kandidiral za nov mandat. Nikoli nisem nameraval kandidirati za še en mandat. Do izteka svojega mandata bom zagotovil miren prenos oblasti," je povedal. Volitve so sicer predvidene za september.

Napovedal je olajšanje strogih pravil, ki zadevajo kandidature na volitvah in izrazil upanje, da bo nova egiptovska vlada izpolnila pričakovanja ljudi, predvsem kar zadeva socialne reforme in zagotovitev dela.

Kot piše časnik New York Times, je Mubarak odločitev, da ne bo kandidiral za nov mandat, sprejel po nasvetu ameriškega predsednika Baracka Obame, ki mu ga je prenesel nekdanji ameriški veleposlanik v Egiptu Frank Wisner. "Hosni Mubarak, ki vam danes govori, je ponosen na svoje dosežke v teh letih, ko je služil Egiptu in njegovemu ljudstvu. To je moja država. Tu sem živel, se boril in jo branil – njeno zemljo, njeno suverenost in njene interese. In na tej zemlji bom tudi umrl," je še dejal. Govor je zaključil z besedami, naj Bog varuje to državo in ta narod.

Ali bo njegov govor zadovoljil ljudstvo, za zdaj še ni jasno. "Ljudje s temi besedami niso zadovoljni. So jezni in skeptični. Ne zaupajo mu več," je za BBC povedal opozicijski vodja Georgei Ishak. "Oditi mora zdaj!" je še dodal. Med 200.000 zbranimi, ki so govor pričakali na trgu Tahrir, naj bi se sicer govorilo, da je bil njegov govor sicer lep, a bi bil veliko bolj dobrodošel pred tednom dni, zdaj pa je 'malo premalo in malo prepozno'.

'Protest milijona' presegel pričakovanja

Današnji protesti, ki potekajo že osmi dan zapored, so najštevilčnejši doslej. Številka zbranih je presegla pričakovanja. "Protestniki so polni energije. Vzdušje na trgu je čudovito, kot na kakšnem karnevalu. Ljudje kar čutijo, da je v zraku neke vrste zmaga. Veseli so nad novico, da jih vojska ne bo ustavila," je opisal Al Džazirin dopisnik. Vojska je namreč sporočila, da ostaja nevtralna in zoper državljane ne bo uporabila sile, Mubarak pa je že med koncem tedna ostal brez policije na ulicah.

Demonstracijam so se danes pridružili tudi sodniki s transparentom, na katerem piše: ''Sodniki in ljudje z roko v roki.'' Eden od njih je nagovoril množico in notranjega ministra ter druge pozval, naj končajo izredno stanje. Pozval je tudi k svobodnim volitvam pod sodnim nadzorom.

Bodeča žica okoli predsedniške rezidence

''Ljudje vsako jutro prižgejo televizijo in vidijo Egipčane, ki vztrajajo na ulicah. So pogumni in pripravljeni. Tukaj bomo, na cesti, in vedite, da niste sami. Angeli vas varujejo. Vas je strah? Rad bi vam povedal, da je tudi Mubaraka strah. Cela administracija se boji," je množico nagovoril govornik protestnikov.

Te besede so očitno resnične, saj je vojska okoli Mubarakove rezidence na obrobju Kaira zaradi njegove varnosti napeljala bodečo žico. Popoldne so se v nekaterih medijih celo pojavila namigovanja, da je Mubarak pobegnil od doma, a je dopisnik Channel 4 News iz Kaira na Twitterju sporočil, da mu je Mubarakov osebni pilot zatrdil, da je predsednik zagotovo doma.

Promet stoji, trpi zdravstvena oskrba

V državi so sicer še vedno brez dostopa do interneta, mobilni telefoni pa za zdaj delujejo. Že od prejšnjega tedna so zaprte banke, borza in precej tovarn. Issam Abdel Monem, direktor aleksandrijskega pristanišča, je povedal, da pristanišče deluje normalno, varujejo pa ga oborožene sile in pristaniški varnostniki. Ladje v pristanišče prihajajo po urniku, država pa dobiva pošiljke pšenice in goveda.

Da bi ustavila prihod protestnikov v Kairo, je egiptovska oblast že v ponedeljek popoldne ustavila ves železniški promet, državni letalski prevoznik EgyptAir pa je sporočil, da so med policijsko uro odpovedali vse notranje in mednarodne lete. Oblasti so blokirale tudi vse cestne povezave do Kaira.

Državna televizija poroča, da zaradi trenutnih razmer v državi trpi zdravstvena oskrba. Ljudje s težavami, kot so bolezni ledvic in jeter, namreč zaradi protestov ne morejo dobiti zdravstvene oskrbe. Televizija zato poskuša prepričati ljudi, naj ostanejo doma in se vrnejo k svojemu ''staremu, stabilnemu in varnemu življenju''.

Opozicija se ne želi pogovarjati

Pozivu k protestom proti režimu so se pridružile različne opozicijske skupine, med njimi vplivna islamistična Muslimanska bratovščina, študenti, spletni aktivisti, opozicijski politiki stare šole, pa tudi generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo in Nobelov nagrajenec za mir Mohamed El Baradej.

"Če želi Mubarak ohraniti celo kožo, je bolje, da odide. Egipčanska vojska bo namreč potegnila z ljudmi', je dejal El Baradej, eden od voditeljev vstaje. Mubaraka je pozval, naj odstopi in tako konča prelivanje krvi. Do petka mora oditi, da se bodo pogovori lahko začeli, je poudaril in dodal, da sicer ne želi postati predsednik, bi pa – če bi se ljudje strinjali – prevzel mesto tranzicijskega predsednika. Z El Baradejem se zdaj o rešitvi situacije pogovarjajo tudi ZDA.

Medtem so predstavniki vseh večjih opozicijskih strank v Egiptu dosegli dogovor glede svojih zahtev do režima predsednika Mubaraka in razvoja dogodkov po njegovi zamenjavi. Zahtevajo Mubarakov odstop, vzpostavitev prehodne vlade, razpustitev obeh domov parlamenta in oblikovanje skupine za pripravo nove ustave. Seznam zahtev so poslali podpredsedniku Omarju Sulejmanu, ki je v ponedeljek napovedal dialog z vsemi političnimi strankami. Opozicija je prav tako zavrnila pogajanja z oblastmi pred odstopom Mubaraka.

Erdogan: Poslušaj jok ljudi in jih usliši

Oglasil se je tudi turški premier Recep Tayyip Erdogan, ki meni, da bi Mubarak moral poslušati svoje ljudstvo. ''Poslušaj jok ljudi in njihove izredno človeške zahteve. Usliši ljudske želje po spremembah brez oklevanja,'' je dejal. Mubaraka je še opozoril, da zahtev ljudi po svobodi ni mogoče prelagati ali jih spregledati. "Upamo, da se bodo nemiri v Egiptu končali kar najhitreje in da se bodo legitimne in razumne zahteve ljudstva čim prej uresničile," je dejal.

Mubaraka je pozval, naj pomisli na to, kako se ga bodo spominjali po njegovi smrti. "Vsi smo smrtniki. Kar je pomembno, je to, da se nas spomnijo s spoštovanjem. Poslušati moramo glas vesti in glas naših ljudstev in potem biti pripravljeni bodisi na molitve bodisi na preklinjanje," je še dejal. Preložil je svoj obisk Kaira, ki je bil napovedan za 8. in 9. februar, in sporočil, da ga bo obiskal, ko se bo država vrnila v normalno stanje.

Odzval se je tudi izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki je prvič izrazil podporo demonstracijam, ob tem pa mednarodno skupnost pozval, naj zagotovi, da se bo vsak nov režim držal mirovne pogodbe z Izraelom.

Število žrtev narašča

V Egiptu so sicer v ponedeljek preoblikovali vlado, potem ko je Mubarak za novega premierja že v soboto imenoval Ahmeda Šafika. Med drugim sta bila imenovana nova ministra za notranje zadeve in za finance. A to protestnikov ni zadovoljilo.

Predsednica človekovih pravic ZN je sporočila, da je po nepotrjenih informacijah nevladnih organizacij v protestih umrlo že več kot 300 ljudi, več kot 3.000 je ranjenih in na stotine aretiranih, zato je pozvala k mirnim protestom. Visoka komisarka Navi Pillay je egipčanske oblasti pozvala še, naj zagotovijo, da se bosta policija in vojska izogibala pretirani uporabi sile in zaščitila civiliste. ''Današnji protesti bodo najverjetneje ključni trenutek v tranziciji Egipta za svobodnejšo, pravičnejšo in bolj demokratično družbo,'' je še povedala.