Nikolić priznal poraz

Po podatkih srbske nevladne organizacije Center za svobodne volitve in demokracijo (Cesid) je zmagovalec drugega kroga predsedniških volitev Boris Tadić, ki je prejel 50,5 odstotka, Tomislav Nikolić pa 47,9 odstotka glasov. Cesid je še sporočil, da je svoj glas oddalo 67,6 odstotka volilnih upravičencev. Volilna komisija pa je sporočila, da je Tadić prejel 51,16, Nikolić pa 47,18 odstotkov glasov.

Tadić pa je v svojem volilnem štabu dejal, da je zmagala evropska Srbija. "Pokazali smo EU, kakšni so evropski potenciali naše države," je dejal Tadić. Hkrati je izrazil tudi čestitke svojemu tekmecu Nikoliću "za težko in pošteno borbo". Kot je dejal, je Nikolićev rezultat "vreden vsega spoštovanja". Napovedal pa je še, da se bo v prihodnjih dneh pogovoril z Nikolićem, saj njegovo politiko podpira velik del volivcev, kar je potrebno upoštevati.

Na novinarski konferenci v volilnem štabu radikalcev je Nikolić priznal poraz in čestital Tadiću. Nikolić je sicer dejal, da je bil v predvolilni kampanji "tarča umazane kampanje". "Žal pa mi je, da je v Srbiji prevladal strah," je še dejal Nikolić v prvem odzivu po objavi rezultatov. Vseeno je Nikolić ocenil, da je bil njegov rezultat kljub porazu najboljši rezultat stranke doslej in da imajo v stranki zaradi tega razlog, da so optimistični. Napovedal je, da bo zaradi tega vztrajal na poti in politiki, ki si jo je začrtal.

Ruplove čestitke

"Pričakovanja, da se bo Srbija odločneje usmerila k sodelovanju z EU, so bila utemeljena. Prišel je tudi čas za odločnejšo podporo EU demokratičnim in proevropskim sestavinam srbske politike," je še napovedal Rupel in spomnil, da si je Slovenija kot predsedujoča EU dosledno prizadevala, da EU na široko odpre vrata Srbiji. Pri tem je izrazil še željo, da postane Srbija čimprej "kandidatka in da začne s pogajanji za članstvo v EU".

Tadić, ki je po izobrazbi diplomiran psiholog in je na volitvah leta 2004 postal predsednik Srbije, je v središče predvolilne kampanje postavil evropsko Srbijo. Kot je izpostavljal, se bo boril tako za Kosovo kot za članstvo v EU, saj si želi, da bi Srbija dobila status kandidatke pred koncem leta. "Srbija je rekla 'ne' politiki vojne in umora ter izbrala prihodnost miru. Storili bomo vse, da bo Kosovo ostalo v Srbiji in da bo Srbija ostala na evropski poti," je dejal.

Kot je poudarjal 50-letni Tadić, bo v primeru ponovne izvolitve "nadaljeval politiko obrambe državne celovitosti". Po njegovem mnenju so volitve usodnega pomena za Srbijo zaradi nevarnosti zastoja procesa sprememb, začetega po padcu Miloševićevega režima leta 2000, izvolitev Nikolića pa bi Srbijo privedla v izolacijo.

Uporen študent in priznan vaterpolist v mladosti je član Demokratske stranke od leta 1990, njen podpredsednik je bil od leta 2000, vodi pa jo od leta 2004, po smrti leta 2003 umorjenega srbskega premiera Zorana Djindjića. V prvi demokratični vladi, takrat še ZRJ, je bil minister za telekomunikacije, od marca 2003 pa obrambni minister.

Tadić si je naklonjenost Zahoda pridobil tudi z obljubo polnega sodelovanja s haaškim sodiščem in izročitvijo še zadnjih haaških obtožencev, vključno z najbolj iskanim Mladićem. ZDA in EU pa si želita zmage Tadića tudi zato, ker se kot proevropsko usmerjen politik zdi sposobnejši za odpor morebitnemu emocionalnemu in nacionalističnemu odzivu v Srbiji na pričakovano razglasitev neodvisnosti Kosova. Novi predsednik bo namreč vodil državo v občutljivem času pričakovane razglasitve neodvisnosti Kosova.