Nikolić in Tadić v drugi krog

Po prvih delnih ocenah, ki jih je na podlagi majhnega vzorca objavil Cesid, bodo v Srbiji predsednika izvolili v drugem krogu volitev 3. februarja. Nihče od kandidatov ni dobil potrebne več kot 50-odstotne podpore, v drugem krogu pa se bosta pomerila sedanji predsednik Boris Tadić in nacionalist Tomislav Nikolić, ki sicer vodi pred Tadičem.

Po podatkih srbske nevladne organizacije Center za svobodne volitve in demokracijo (Cesid) je Nikolić po 60 odstotkih obdelanih podatkov dobil 39,4 odstotka glasov, Tadić pa 35,4 odstotka.

Tretji je Velimir Ilić iz Nove Srbije (7,9 odstotka), četrti kandidat Socialistične stranke Srbije Milutin Mrkonjić (6,1 odstotka), peti pa vodja Liberalnodemokratske stranke (LDP) Čedomir Jovanović, ki je dobil 5,5 odstotka glasov. Ostali štirje kandidati so dobili manj kot pet odstotkov glasov, so danes zvečer sporočili iz Cesida. Kot so dodali, je kljub majhnemu vzorcu gotovo, da bo potreben drugi krog volitev in da se bosta na njem pomerila Tadić in Nikolić.

Volitve je sicer obeležila rekordna volilna udeležba, najvišja po letu 2000, saj se jih je po podatkih Cesid udeležilo 60,6 odstotka volilnih upravičencev. Osrednja volilna komisija je sporočila zadnje podatke za volilno udeležbo do 18. ure, ki je bila 53,45-odstotna.

"Težko je še reči, kdo bo imel največ koristi od visoke volilne udeležbe. Očitno pa je, da so volivci zelo motivirani, saj se zavedajo pomena volitev," je dejal analitik Cesida Marko Blagojević.

Srbski državljani, ki so se predhodno vpisali v posebni volilni register Ambasade Republike Srbije, so lahko svoj glas oddali tudi v Sloveniji. To možnost je izkoristilo 486 oseb, je za 24ur.com dejala vodja konzularne službe Nataša Kalezić.

Nikolić pa je menil, da se bo Srbija na volitvah, danes ali pa 3. februarja, opredelila za spremembe. Kot je dejal, je optimističen.

Tadić ali Nikolić?

Gre za pomembne volitve, saj bo novi predsednik vodil državo v občutljivem času pričakovane razglasitve neodvisnosti Kosova.

Na dan volitev je vrhovno sodišče danes dovolilo opazovalcem ameriškega in britanskega veleposlaništva opazovanje volitev in svojo odločitev posredovalo osrednji volilni komisiji. Ta je namreč kljub enaki odločitvi sodišča v četrtek znova sprejela odločitev o prepovedi sodelovanja omenjenih opazovalcev na volitvah.

Volitve je ob domačih opazovalcih Cesida spremljalo tudi 23 opazovalcev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) in opazovalci Medparlamentarne skupščine Skupnosti neodvisnih držav.

ZDA in EU za Tadića

ZDA in EU si želita zmage Tadića, ki se kot proevropsko usmerjen politik zdi sposobnejši za odpor morebitnemu emocionalnemu in nacionalističnemu odzivu v Srbiji na pričakovano razglasitev neodvisnosti Kosova, pri kateri Priština vztraja kljub naspotovanju Srbije in Rusije.

Kdo je Nikolić?

Nikolić je evroskeptik, ki je znan po protizahodni politiki. Je kandidat populistične in nacionalistične Srbske radikalne stranke (SRS), ki jo vodi, odkar je Vojislav Šešelj od februarja 2003 v Haagu kot obtoženec Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.

Nikolić je eden od ustanoviteljev stranke, ki se je februarja 1991 združila s Srbskim četniškim gibanjem in se oblikovala v SRS pod vodstvom Šešlja. Od leta 2000 je bil poslanec v vseh parlamentih, bil pa je tudi član skupščin od leta 1992.

55-letni Nikolić je za predsednika tokrat kandidiral že četrtič (pred tem 2000, 2003, 2004) njegova stranka pa je na zadnjih parlamentarnih volitvah pod njegovim vodstvom dobila največ glasov in postala najmočnejša stranka v parlamentu, a ni mogla oblikovati vlade. Nikolić je na zadnjih predsedniških volitvah leta 2004 izgubil v drugem krogu volitev, zmagal pa je Tadić.

Nikolić se je med predvolilno kampanjo skušal oddaljiti od svoje skrajne retorike in dejal, da želi biti Srbija povezava med Zahodom in Vzhodom. Evroskepticizma pa ne skriva, saj meni, da Srbija ne bi smela postati članica EU, dokler jo bo Bruselj "pogojeval in poniževal" s Kosovom.

Vprašanje Kosova je zanj osrednjega pomena. Med predvolilno kampanjo je dejal, da je pripravljen z orožjem preprečiti neodvisnost Kosova, da pa "ne bi nikoli sprožil vojne". S svojo populistično retoriko se osredotoča na gospodarske težave, za katere krivi reformiste, ki so prevzeli oblast po padcu režima Slobodana Miloševića leta 2000.

Podporo volivcev si je pridobil tudi z nasprotovanjem haaškemu sodišču, ki ga obtožuje, da je pristransko do Srbov. Fotografije najbolj iskanih haaških obtožencev, Ratka Mladića in Radovana Karadžića, je bilo tako moč pogosto videti na njegovih predvolilnih zborovanjih.

Kdo je Tadić?

Tadić, ki je po izobrazbi diplomiran psiholog in je na volitvah leta 2004 postal predsednik Srbije, je v središče predvolilne kampanje postavil evropsko Srbijo. Kot je izpostavljal, se bo boril tako za Kosovo kot za članstvo v EU, saj si želi, da bi Srbija dobila status kandidatke pred koncem leta. "Srbija je rekla 'ne' politiki vojne in umora ter izbrala prihodnost miru. Storili bomo vse, da bo Kosovo ostalo v Srbiji in da bo Srbija ostala na evropski poti," je dejal.

Kot je poudarjal 50-letni Tadić, bo v primeru ponovne izvolitve "nadaljeval politiko obrambe državne celovitosti". Po njegovem mnenju so volitve usodnega pomena za Srbijo zaradi nevarnosti zastoja procesa sprememb, začetega po padcu Miloševićevega režima leta 2000, izvolitev Nikolića pa bi Srbijo privedla v izolacijo.

Uporen študent in priznan vaterpolist v mladosti je član Demokratske stranke od leta 1990, njen podpredsednik je bil od leta 2000, vodi pa jo od leta 2004, po smrti leta 2003 umorjenega srbskega premiera Zorana Djindjića. V prvi demokratični vladi, takrat še ZRJ, je bil minister za telekomunikacije, od marca 2003 pa obrambni minister.

Tadić si je naklonjenost Zahoda pridobil tudi z obljubo polnega sodelovanja s haaškim sodiščem in izročitvijo še zadnjih haaških obtožencev, vključno z najbolj iskanim Mladićem. ZDA in EU pa si želita zmage Tadića tudi zato, ker se kot proevropsko usmerjen politik zdi sposobnejši za odpor morebitnemu emocionalnemu in nacionalističnemu odzivu v Srbiji na pričakovano razglasitev neodvisnosti Kosova. Novi predsednik bo namreč vodil državo v občutljivem času pričakovane razglasitve neodvisnosti Kosova.