Človekoljubna organizacija Human Rights Watch (HRW) je na podlagi pričevanja ugrabljenih žensk in deklic pripravila poročilo o njihovem življenju v rokah islamističnih skrajnežev iz nigerijske skupine Boko Haram.
HRW je med aprilom lani in aprilom letos opravil pogovore s skupno 30 ugrabljenimi ženskami in deklicami ter 16 pričami ugrabitev. Med izprašanimi je bilo tudi 12 od 57 deklet, ki so pobegnile med napadom skrajnežev na šolo v Chiboku, kjer so ugrabili 219 deklet. Ženske, omenjene v poročilu HRW, so bile v ujetništvu od dveh dni do treh mesecev, ugrabili pa so jih na njihovem domu ali v njihovih vaseh med delom na polju ali v šoli.
Te priče so organizaciji povedale, da so v ujetništvu opravljale gospodinjska dela, nekatere pa so sodelovale tudi na fronti ali nosile plen, ki so ga skrajneži pokradli med napadi. Njihovo delo je bilo tudi zvabljanje moških v zasede, kjer so jih nato ubili. Pripovedovale pa so tudi o posilstvih, prisilnih porokah, fizičnih in psiholoških zlorabah in siljenju k spremembi veroizpovedi.
15-letnica, ki je leta 2013 štri tedne preživela v taborišču Boka Harama, je pripovedovala, kako se je bila prisiljena poročiti z moškim, ki je bil precej starejši od nje. "Ko so naju razglasili za moža in ženo, sem se morala preseliti v njegovo jamo, a sem se mu uspešno izogibala. Kmalu mi je začel groziti z nožem in zahtevati, naj spim z njim. Ker sem to že vedno odklanjala, je potegnil pištolo in zagrozil, da me bo ubil, če bom vpila. Od takrat me je vsako noč posilil. Bil je velik moški v svojih 30. letih, jaz pa nikoli prej nisem imela spolnih odnosov. Bolelo me je in jokala sem, ker sem krvavela."
Socialna delavka, ki je pomagala žrtvam, je za HRW povedala, da večina posiljenih o tem molči, saj se bojijo odziva njihove okolice. Žrtve posilstva so na severu Nigerije namreč že vedno stigmatizirane. Posiljena 19-letnica je tako dejala, da ni mogla o tem povedati nikomur, niti možu ne, druga pa, da bo zgodbo o posilstvu ohranila zase, saj sicer nikoli ne bo dobila moža.
Talcu bi morala prerazati vrat
HRW v svojem poročilu omenja tudi besede 19-letnice, ki je bila tri mesece v ujetništvu skrajnežev in trdi, da so jo silili sodelovati v napadih Boko Harama. "Med spopadi sem morala ležati v travi in držati strelivo, vojaki pa so k meni hodili po nove naboje," je med drugim razkrila.
Poleg tega je morala v past zvabiti skupino petih moških. Rekla jim je, da potrebuje pomoč. "Ko so mi kratek čas sledili, so jih skrajneži napadli. Odvlekli so jih v taborišče, kjer so jim zvezali roke in noge ter ob vzkliku 'Alah je velik' štirim od njih prerezali vratove. Nato so nož dali meni in rekli, naj ubijem zadnjega. Tresla sem se od groze, tega nisem mogla storiti. Nato je nož vžela soproga vodje kampa in ga ona ubila," je grozljivo izkušnjo opisala omenjena 19-letnica.
Vrsta samomorilskih napadov, ki so jih izvedle ženske, je sprožila ugibanja, da Boko Haram za napade uporablja ugrabljene deklice in ženske, vendar pa ni trdnih dokazov za to.
Pomoč bi potrebovale vse, a jo dobijo le redke
Ugrabljene ženske se še niso znebile strahu in so še vedno pod hudim stresom, a večina ni deležna posebne pomoči. Izjema so le deklice iz Chiboka, ki so jim ponudili pomoč svetovalcev, a je ta omejena.
Ena od njih, stara 15 let, je povedala, da jo grozote in preteklosti še vedno preganjajo. "Čeprav sem pobegnila in živim daleč stran od svoje vasi, se še vedno bojim. Velikokrat mislim na smrt. Oče me prepričuje, naj poskušam pozabiti na to, a je težko times. Vsako noč me mučijo more.”
Iz Nigerije poročajo o novih ugrabitvah okoli 30 otrok
Islamski skrajneži naj bi v zvezni državi Borno na severovzhodu države minuli konec tedna ugrabili kakih 30 otrok, med njimi tudi deklice. Nekateri med njimi naj bi bili stari šele 11 let. Teden dni prej so v sosednji zvezni državi Adamawa ugrabili najmanj 40 žensk in deklet.
KOMENTARJI (29)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.