Evropska komisarka za promet Violeta Bulc je danes predstavila zajeten sveženj za posodobitev cestnega prometa. Ta vključuje predlog zamenjave obstoječih sistemov cestninjenja, ki temeljijo na časovnem dejavniku, s sistemom na podlagi prevožene razdalje. Za tovornjake naj bi bil nov sistem uveden do leta 2023, za avtomobile pa do leta 2027."To je v resnici zelo dolgo obdobje glede na to, kako pospešeno se trenutno razvija različne nove rešitve in digitalizira promet," je ocenila predlagateljica nove ureditve, komisarka Bulčeva.
Podjetja so že napovedala, da se bo v letih 2020-2030 znatno povečalo število povezanih in avtomatiziranih vozil. Temu se morajo prilagoditi tudi sistemi, ki spremljajo cestni promet, je ponazorila izziv.
Predvidena digitalizacija cestninjenja naj bi zagotovila enoten, standardiziran sistem od Portugalske do Finske. "Nič več nalepk po sprednjem avtomobilskem steklu in nič več dolgih čakalnih vrst na cestninskih postajah," je poudarila Bulčeva.
V Bruslju novo ureditev primerjajo s telefoniranjem. Predlagani sistem je namreč po komisarkinih besedah podoben sistemu mobilnih operaterjev: prevoznik bo vzpostavil odnos s ponudnikom storitve in dobil mesečni račun za uporabo evropskih cest.
Pri digitalizaciji cestninjenja bodo upoštevali dosedanje investicije članic in amortizacijsko dobo opreme, je še izpostavila Bulčeva.
Digitalizacija po njenih navedbah na sploh omogoča veliko bolj dinamično zaračunavanje uporabe cestne infrastrukture ob upoštevanju ne samo razdalje, ampak tudi onesnaževanja zraka in cestnih zamaškov.
Z ukrepi želijo zmanjšati onesnaženje in hrup
V praksi to pomeni, da bo lahko članica na zelo onesnaženem območju dodatno zaračunavala uporabo infrastrukture, da bi spodbudila bodisi uporabo alternativnih virov energije bodisi vozil, primernejših za razogličenje prometa.
V novem sistemu bodo mogoče tudi posebne spodbude, na primer električni avto bo lahko oproščen do 75 odstotkov cestnine, je ponazorila Bulčeva.
Komisija želi s tem spodbuditi razogličenje in zmanjšati družbenoekonomske stroške prometa, na primer vpliv na zdravje zaradi onesnaženja ali hrupa, pa tudi povečati varnost v cestnem prometu.
Novi sveženj je po prepričanju Bulčeve priložnost tudi za Dars. Komisarka sicer spodbuja vse ponudnike cestninskih storitev, naj se dejavno vključujejo v razvoj cestnoprometnega sistema, ker prihajajo vedno nove izboljšave glede povezanih in avtomatiziranih vozil.
Več pravice za slovenske tovornjakarje
Pomemben del svežnja so tudi predlogi glede urejanja delovnih razmer voznikov tovornjakov s ciljem preprečitve socialnega dumpinga in zagotavljanja enakega plačila za enako delo.
Prvi od dveh ključnih socialnih vidikov svežnja je predlog za izvzetje cestnoprometnega sektorja iz upoštevanja direktive o napotenih delavcih, ki določa, da morajo biti ti za enako delo plačani enako kot delavci države, kamor so napoteni.
V primeru mednarodnih operacij, ki vključujejo natovarjanje in raztovarjanje v različnih državah, bodo tovornjakarji iz direktive izvzeti za delo do treh dni na mesec.
Nemškega voznika, ki bo zgolj dostavil pošiljko čez mejo v Strasbourg, za to ne bo treba plačati po francoskih pravilih. Če pa bo nemški voznik v Francijo dostavljal več kot tri dni na mesec, bo moral biti plačan po francoskih pravilih, je ponazorila komisarka za socialne zadeve Marianne Thyssen.
To pravilo ne bo veljalo za kabotažo - prevozne storitve znotraj članice, ki jih izvaja podjetje s sedežem v drugi članici. V tem primeru morajo biti delavci od prvega dne plačani v skladu s pravili države, kjer izvajajo kabotažo.
Slovenski tovornjakar, ki raztovori v Milanu, ponovno natovori v Milanu in raztovori v Rimu, mora biti za to delo od prvega dne plačan po italijanskih pravilih, je ponazorila komisarka za socialne zadeve.
Drugi socialni vidik se nanaša na čas počitka tovornjakarjev. Komisija ne posega v samo trajanje počitka, temveč na novo določa pogoje zanj. Prepoveduje tedenski počitek v kabini, delodajalec mora vozniku zagotoviti ustrezno nastanitev v hotelu ali počitek doma. Vsaj enkrat na tri tedne mu mora zagotoviti počitek doma.
Kaj to pomeni za slovenskega tovornjakarja? Komisarka izpostavlja, da sveženj predvideva odpravo težav zaradi administrativnih ukrepov, ki nastajajo z nesorazmernimi rešitvami Avstrije, Nemčije in Francije, na katere so opozarjali slovenski deležniki.
Komisija je zaradi spornih praks proti omenjeni trojici tudi sprožila pravne postopke. Zdaj pa komisarka zatrjuje, da bo po koncu pogajanj o novem svežnju ta težava odpravljena. "Nič več kovčkov, različnih dokumentov v tovornjakih, ponujamo rešitev, ki bo digitalna, izmenjava informacij se dogajala neposredno med administracijami," je pojasnila.
Predlogi komisije po besedah Bulčeve predvidevajo tudi odpravo "nomadskih tovornjakarjev", ki se po več mesecev niso vrnili domov, in slamnatih podjetij. "Spali bodo doma po treh tednih, odpravljamo nomadski transport," je poudarila.
Sveženj naj bi zagotovil okolju prijaznejše ceste, socialno pravičnejši in v prihodnost usmerjeni cestni promet ter izboljšal konkurenčnost. Vključuje osem zakonodajnih predlogov, osredotočen je na cestni promet.
Ta sektor je namreč izjemno pomemben, saj neposredno zaposluje pet milijonov Evropejcev, obenem pa ustvarja skoraj petino izpustov toplogrednih plinov v EU, izpostavljajo v Bruslju.
Komisarka si ne dela utvar: "Pogajanja bodo izjemno zahtevna, tega se zavedamo." A cilj je po njenih besedah zelo jasen: pravična, vključujoča in v prihodnost usmerjena Evropa tudi na področju prometa, ki je zelo pomemben tako za kakovost življenja kot za konkurenčnost podjetij.
Velike ugodnosti za tovorna vozila brez emisij
Novi sveženj po drugi strani predvideva tudi drastično zmanjšanje cestnin za tovorna vozila, ki ne proizvajajo nevarnih emisij. "Vozila brez emisij bodo upravičena do 75 odstotkov cenejših cestnin," predlagajo.
Pomemben del svežnja naj bi bili tudi predlogi glede urejanja delovnih razmer voznikov tovornjakov s ciljem preprečitve socialnega dumpinga in zagotavljanja enakega plačila za enako delo.
Ministrstvo za infrastrukturo predlogu Bulčeve ne nasprotuje
Na ministrstvu za infrastrukturo predlogu za posodobitev cestnega prometa ne nasprotujejo. Zavzemajo pa se, da bi v primeru spremembe vinjetnega sistema uvedli čim daljše prehodno obdobje, in napovedujejo aktivno sodelovanje v postopku usklajevanja.
Predlog t. i. cestnega paketa bo po predstavitvi Evropske komisije treba najprej podrobno preučiti, je pa trenutno govora o predlogu komisije, ki bo moral še skozi celoten postopek usklajevanja v okviru zakonodajnega postopka sprejema predloga akta, so zapisali na ministrstvu.
"V okviru navedenega postopka bodo seveda možne pripombe držav članic glede predlogov, šele po sprejemu evropske področne zakonodaje pa se bodo začela prehodna obdobja, v katerem bodo morale države članice evropsko zakonodajo oziroma potrjene rešitve ustrezno prenesti v nacionalni pravni red," so pojasnili.
V okviru dosedanjih razprav je Evropska komisija po navedbah ministrstva zagotovila, da bodo v primeru večjih sprememb v okviru spremenjene zakonodaje zagotovili ustrezno dolga prehodna obdobja. Ta bodo po ocenah ministrstva posameznim državam oziroma cestninskim koncesionarjem omogočila, da na stroškovno racionalen način ustrezno prilagodijo svoje obstoječe cestninske sisteme.
Kot so opozorili na ministrstvu, ne gre zanemariti dejstva, da se je v Sloveniji z uvedbo vinjetnega sistema cestninjenja povečala mobilnost in izboljšala prometna varnost, kar z družbenega vidika nista zanemarljiva učinka.
Na področju razvoja cestninskega sistema se je Slovenija sicer že pred časom zavezala, da bo nadaljevala z razvojem sistema, ki bo na sodoben način omogočal elektronsko pobiranje cestnine glede na dejansko prevoženo razdaljo po načelih "uporabnik in onesnaževalec plača", so še navedli na ministrstvu.
KOMENTARJI (514)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.