Pravosodni ministri Evropske unije so na zasedanju v Bruslju dosegli dogovor o skupnih pravilih za hranjenje telekomunikacijskih podatkov, enem od ključnih, a spornih novih ukrepov za boj proti terorizmu. Po kompromisni rešitvi bo hranjenje podatkov o telefonskih stikih in elektronski pošti obvezno od najmanj šest mesecev do dveh let, pri čemer se ne bo hranila vsebina stikov, temveč le podatki, kot so čas in trajanje pogovora.

"Po dolgi razpravi so bile tri države proti, Slovaška, Irska in Slovenija, vendar smo dosegli dogovor," je ob koncu zasedanja izjavil predsedujoči, britanski notranji minister Charles Clarke. A Slovenija po zasedanju v nasprotju s Slovaško in Irsko Clarkovih besed ni potrdila.

Na največje nasprotovanje je naletela natančna omejitev roka za hranjenje podatkov  - Irska je bila na primer proti, ker lahko podatke skladno z nacionalno zakonodajo hrani do štiri leta, zato je napovedala razmislek o možnemu ukrepanju na Sodišču Evropskih skupnosti v Luksemburgu. Tudi Italija in Poljska sta se odločno upirali: Italija ima rok hrambe do treh let, v Varšavi pa so ga želeli imeti kar 15 let.

Dogovor ima sicer obliko direktive in ne več okvirnega sklepa - članice so se za to odločile na poziv Evropskega parlamenta in komisije, ki sta želela rešitev v t. i. prvem stebru, kjer sta vpeta v odločanje, in ne v tretjem stebru, kjer gre za pristojnost članic. S tem sta nezadovoljni že omenjena Irska in tudi Slovaška, ki prav tako razmišlja o tožbi na sodišču, saj meni, da gre za kršitev primarne zakonodaje EU.

Razhajanja so se pokazala tudi pri vprašanju, za katera kazniva dejanja naj bi se podatki hranili. Načelno je prevladala rešitev, da za najhujših 32 kaznivih dejanj, kot jih opredeljuje evropski zaporni nalog, vendar pa imajo članice možnost v nacionalni zakonodaji to urediti drugače. "Takšno rešitev smo podprli," je povedal državni sekretar s pravosodnega ministrstva Robert Marolt in dodal, da država želi hrambo podatkov za vsa kazniva dejanja, kjer gre za pregon po uradni dolžnosti.

O tem, kako bo povrnila stroške za hranjenje podatkov, se lahko odloči vsaka posamezna članica.

Sprejetje dogovora je bila  ena ključnih prioritet britanskega predsedstva EU, ki je dodatno spodbudo dobilo po terorističnem napadu na London 7. julija letos. A v teku razprav je moralo pristati na milejše rešitve, od tistih, za katere si je skupaj z Irsko, Švedsko in Francijo sprva prizadevalo. Dogovor mora potrditi še Evropski parlament, ki bo o direktivi glasoval 12. decembra.