
Prav tako tudi ne bo krila stroškov obrambe drugih haaških obtožencev, ki so obogateli v prejšnjem režimu, je dejal srbski finančni minister Mlađan Dinkić. Kljub v začetku tedna sprejetemu zakonu o pravicah obtožencev, ki so v priporu haaškega sodišča, in njihovih družin, pa bo finančno ministrstvo sprejelo odredbo, s katero bodo natančno določili izvrševanje zakona in vzpostavili kriterije za pridobitev pomoči iz državnega proračuna, je še dejal minister Dinkić. Kot je še pojasnil, bodo pravico do pomoči imeli le tisti, katerih dohodki so pod republiškim povprečjem. Ob tem je dodal, da mednje prav gotovo ne sodijo Milošević in člani njegove družine.
Zakon, ki ga je srbska skupščina sprejela v četrtek, sicer predvideva več oblik pomoči iz državne blagajne haaškim obtožencem, od nadomestila zaslužka, pavšalnega nadomestila za pridobitev dokazov za njihovo obrambo in za stroške v zvezi s strokovno pomočjo. Najožji družinski člani posameznega obtoženca pa bodo imeli pravico do nadomestila stroškov za prevoz in nastanitev za obiske obtoženca ter do povračila stroškov za komuniciranje z njim
Milošević med podkupljivci
Organizacija Transparency International je Miloševića uvrstila na peto mesto lestvice najbolj podkupljivih voditeljev. Nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević naj bi imel "na vesti" milijardo dolarjev, je pred dnevi v Londonu objavila organizacija Transparency International. Suharto, ki je Indoneziji vladal 32 let, vse do leta 1998, si je sicer s svojo družino nakopičil bogastvo, ki ga ocenjujejo na od 15 do 35 milijard dolarjev, je zapisala omenjena organizacija v svojem letnem poročilu o korupciji v svetu.

Na drugem mestu je nekdanji filipinski predsednik Ferdinand Marcos, ki je vladal od leta 1972 do 1986 in v svoje žepe vtaknil od pet do deset milijard dolarjev. Med prvimi desetimi svetovnimi "skorumpiranci" je še en Filipinec Joseph Estrada, ki so ga vrgli z oblasti leta 2001, zbrati pa mu je uspelo "samo" približno 80 milijonov dolarjev. Na tretjem mestu je nekdanji zairski predsednik (današnji DR Kongo) Mobutu Sese Seko, ki si je prigrabil okoli pet milijard dolarjev. Na četrtem mestu je nekdanji nigerijski predsednik Sani Abacha z od dve do pet milijardami dolarjev.
Nekdanji jugoslovanski predsednik Milošević se je znašel »šele« na petem mestu. Pod mizo pa naj bi na roke dobil približno milijardo dolarjev. Zloraba politične oblasti v osebne namene ustvarja pri najbolj ogroženem delu prebivalstva brezup, ta pa "goji" spopade in nasilje. Vse skupaj pa vpliva na denarnice davkoplačevalcev in delničarjev po vsem svetu. Problem je torej treba reševati tako na notranjem kot na mednarodnem področju, pravi predsednik Transparency International Peter Eigen.