Sodišče v Ravalpindiju je tudi pozvalo nekdanjega pakistanskega predsednika Perveza Mušarafa, naj se 19. februarja osebno zglasi na sodišču. Mušaraf sicer že od umika z oblasti leta 2008 živi v Londonu.
Pakistansko tožilstvo Mušarafu očita, da je vedel za načrte talibanov, vendar ni storil ničesar, da bi preprečil uboj Butove. Tožilstvo ga obtožuje, da ni poskrbel za ustrezno varovanje nekdanje premierke, ki je umrla 27. decembra 2007 v atentatu med predvolilnim shodom v Ravalpindiju v bližini Islamabada.
Mušaraf se ne namerava vrniti v domovino
Nekdanji poveljnik pakistanske vojske in poznejši predsednik Mušaraf, ki živi v izgnanstvu v Londonu, vse obtožbe zanika.
Njegov tiskovni predstavnik je v Londonu sporočil, da se Mušaraf ne namerava vrniti v domovino. "Ne, ne bo se vrnil zaradi tega zaslišanja," je dejal Favad Čaudri, ki je obtožbe na račun Mušarafa označil za smešne. "Kako je lahko predsednik države odgovoren za nezagotavljanje varnosti," se je vprašal.
Pakistansko pravosodje je obtožil, da je postalo spolitizirano, odkar je Mušaraf leta 2007 odstavil glavnega sodnika, kar je sprožilo ustavno krizo, zaradi katere je moral nazadnje odstopiti sam Mušaraf. "Obžalovanja vredno je, da so sodniki v Pakistanu dobesedno postali politična stranka," je dodal Čaundri.
Kot je povedal tožilec Čaudri Zulfikar, so preiskovalci Zvezne preiskovalne agencije (FIA) v ponedeljek sodišču poročali o svojih ugotovitvah, in sicer da je šlo zvezi z atentatom na Butovo za širšo zaroto, v katero "so bili vpleteni Mušaraf, dva vodilna policijska uslužbenca in teroristi".
Decembra lani je pakistanska policija aretirala visoka policijska uslužbenca Saudija Aziza in Kurama Šahzada zaradi domnevnega zanemarjanja dolžnosti v povezavi z atentatom na Butovo, potem ko je sodišče zanju izdalo nalog za aretacijo.
Pervez Mušaraf je kot vrhovni poveljnik vojske prišel na oblast leta 1999 z državnim udarom. Sredi leta 2001 je zaprisegel kot predsednik Pakistana in na tem položaju kljub različnim pretresom in nemirom ostal do avgusta 2008. Nasledil ga je sedanji predsednik Asif Ali Zardari, sicer vdovec ubite Benazir Buto. Ta je bila premierka med letoma 1988 in 1990 ter med letoma 1993 in 1996.
KOMENTARJI (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.